047_ŽENSKA - MATERIJA IN STVARSTVO

Moških ne gre jemati za ne vem kako resne sogovornike. 

Pravi moški bo takoj vedel, o čem govorim, namreč, pravi moški ne bo reagiral na prvo žogo, ker ne bo takoj vključil ljubosumja in tekmovalnosti. To sta dve ženski lastnosti, ki sta pri moških pridobljeni! 
Moški tega ni sposoben sam pridelati. Vsadila mu jih je ženska, mati. Moški ne premore ne dovolj inteligence ne dovolj lastne volje za kaj takega.

Neumnost je namreč bolezen, ki se prenaša prek žensk, vendar pa za njo obolevajo samo moški.

Torej, če hočeš resno komunicirati z Žensko (in edino z Njo je vredno komunicirati!), moraš pričakovati, da je Ona odgovorna za svoj svet. 
Kajti, ta svet je Njen!

Če se ne počuti dovolj sposobna, da bi ga vodila in bila hkrati odgovorna zanj - potem ga tudi spreminjati ne more.

Potem se vse, kar se dogaja v Njenem svetu - dogaja le v območju naše podzavesti, ki jo je oblikovala in v nas vsadila Ženska. 
In tedaj tam, v naši podzavesti, ki je Njena podzavest, divja divji boj! Tam Ona zbezlja po svoje, ker njen bes zbezlja po svetu, brez gospodarja in brez nekoga, ki bi ga vodil, in bi hkrati vodil še vse posledice tega njenega nekontroliranega besa. Ga usmerjal ali z drugo besedo -  zanj tudi skrbel!

Kot sem že rekel: moški ni bitje, ki bi bilo sposobno v sebi držati VSE pod nadzorom. Z vsem, mislim na celotno dogajanje na svetu. In bil sposoben vse to hkrati tudi razumeti.

To ni računalnik ali program, za katerega si lahko usposobljen, kot bi bil specializiran strokovnjak, ki je vse življenje študiral le segment Življenja, v želji da bi ga razumel. In bi zato bil priznan strokovnjak s svojega področja (postlo mu pa en drug pospravla). Pa še ta segment, tudi če je še tako majhen delček, torej fragment vsega ali pa celo fragment fragmenta... je pri znanstveniku običajno povezan s smrtjo ali nečesa ali nekoga, torej z nehanjem. Oziroma, s proizvodnjo uničenja Življenja.
Vsi politični sistemi dolgoročno limitirajo k uboju!

Če preko konzole usmerjaš to revščino svojega znanja, pravzaprav svetu vsiljuješ lastno NEZNANJE. Polovičarstvo in površnost. In takšen rezultat potem pričakuješ? To ti Svet pokaže! V fris ti vrže.

Torej: moški pol (polariteta) sveta ni sposoben nositi Odgovornosti za ohranjanje Življenja na planetu. Pika.

Ženska... no, pri njej je drugače. 
Ona se pa boji Odgovornosti, ker je dovolj pametna, da ve, da je ta odgovornost STRAŠNA. 
Ampak, takšna je! Strašna. 
In Ona to ve.

Zdaj je Odgovornost v stanju, ko je sploh ni. 
Vse gre na videz po svoje.

Toda stvari, ki "ne obstajajo", lahko obstajajo v stanju ne-obstajanja! 
Če niso manifestirane, potem obstajajo kot potreba, da bi nekaj bilo!
In ko potreba obstaja, ni pa zadovoljena, potem ta obstaja kot nezadovoljena potreba. 
Kajti, v Manifestaciji ni ničesar, in tudi ne more biti ničesar, kar ne bi bilo. 
Vse je, kar mora biti. V takšni ali drugačni obliki! 

Ničesar ni, kar nima potrebe obstajati in se potem še razvijati, "evoluirati" kot rečemo in se razviti do svoje končne oblike, ki je navadno nekaj, kar ji je bilo namenjeno postati.

In zato se je vredno pogovarjati z Žensko!

Tudi če ti pri tem meče krožnike v glavo in ti grozi, da te bo ubila. Vredno je.

Jaz trdim, da je vredno.

Poleg tega sebe nisem nikoli imel kot nekoga, ki bi rad bil všečen drugim. 
Zato sem vedno zabredel v težave. Ko sem komu res šel na živce (in to je bilo pogosto), da me je zaradi tega odrinil, sem potem še naprej rinil v težavo. Dokler nisem vsega dogajanja zrinil prav do roba vzdržnosti in prenašanja, in še čez! Tedaj sem namreč zadevo navadno brcnil čez rob, in ko je padalo dol, sem pri tem še pomagal, da je šlo hitreje, niže, globlje, dokončno.

Potem sem - skupaj z njo, ki je Ženska, telebnil ob trdna tla kakšnih petnajst nadstropij niže.

Ker se to po navadi zgodi samo ženskam, sem sam hotel imeti Njeno izkušnjo! In zdaj jo imam.

Mislil sem si pa (in te besede naslavljam na človeško družbo): če bi radi spopad, ga boste pa dobili! Jaz se ne umikam.

Kako naj svet spreminja nekdo, ki sploh ne želi biti zanj odgovoren???

Če tisti, ki bi moral biti odgovoren, odgovornost zvrne na vse, ki jim Odgovornost za Življenje ni v naravi in je zato niso sposobni nositi - potem ta druge krivi za svoje napake! In jih kaznuje.
Iz tega naredi vzorec obnašanja, ki se preslika v vso človeško družbo, od vrha do tal.

S kom pa se je potem vredno pogovarjati, s kom se je MOGOČE pogovarjati o Odgovornosti, če so vsi neodgovorni, oziroma, nihče ni odgovoren? S papežem? Dajte no mir!
Papeđ ni nikoli padel na beton s petnajstega nadstropja. Ženska pade na trda tla vsak dan petnajstkrat. Se pri tem pobere in polomljena rine naprej.

To vzdržuje Življenje. Ne pa branje Dogme pri nedeljski maši.

Jaz se pogovarjam z Žensko, ki mi je v življenju (to ni bila samo ena) rekla: Če ne bi bilo mojega sina, bi najbrž že zdavnaj storila samomor.

Menite, da se nikjer ne pozna takšen njen odnos do življenja? Da tega ni videti v tem, kako ženska vzgoji svojega otroka in kakšen odnos bo ta imel do Življenja?

Ki zato najbrž sploh nikdar ne bo njegovo, temveč bo vedno le Njeno in s tem bo, posledično, last nekoga drugega, ki si ga bo takšen človek izbral za nadomestno avtoriteto in kot surogat za tistega, ki mu je v otroštvu kljuval v male možgane in spremljal njegovo osebnostno rast ter jo usmerjal.

Ta bo vedno slika njegovega odnosa do matere Življenja, seveda, skupaj z manjkajočo odgovornostjo zanj. Za svet in zase. Ko Mati rodi otroka, vedno znova rojeva Boga! In potem vedno znova vidi sebe v Njem, svoj propad! Spremlja svojo nezadostnost, svoje hrepenenje, svoj obup...

Mi je še rekla, Ženska: če se kaj zgodi mojemu sinu vas bom vse preklela!

Najbrž se je pri tem tolažila, češ, saj to ni mogoče, da bi potem svet bil preklet. Jaz ji pa nisem rekel: seveda je mogoče, še kako je mogoče - kaj ne vidiš, da je svet preklet!

Naj iščem tisto, ki ga je prva preklela?! Večina ga je preklela. Večina jih je takšnih, ki so jim ubili otroka.

V vseh svojih življenjih je slej ko prej nastajala situacija, ko je ženska preklela svet in vse ljudi na njem. Boga in Stvarstvo in vsa živa bitja!
In vse matere, ki jim otrok niso ubili. Tudi njih je preklela!

Njej so vzeli nekaj, kar je bilo samo njeno in to opravičuje njeno čustvo. Opraviči njeno sovraštvo. To je nastalo iz izgube. Ko ji vzameš upanje.... je to, kar dobiš!

Takšen je skriti pogovor z Žensko in tako poteka. Kadar poteka.

Kdor ni nanj pripravljen, kdor noče z Njo komunicirati z Resnico, naj se tega niti ne loti. Zato pa zdaj večina ljudi na planetu prebiva v polju nezavestnega in čimdlje od Zavesti. Izpolnjuje neke skrite ukaze, pa hkrati ne ve ne kaj dela ne za koga dela.

Ampak.... ne splača se vzdrževati še naprej sebe proč od Zavesti in to vse družbe, vse religije, vse ideologije, vsa prepričanja tudi počnejo.

Stvarstvo je na moji strani. In jaz pravim, da je bežanje od Resnice in ustvarjanje nekih nadomestnih (demokratičnih) milijon resnic, ki da so " vse lahko različne in hkrati enako resnične ali neresnične" - jalov posel!

Tega se ne splača početi, ker je to le eden mnogih načinov, kako relativiziramo resničnost, ki je ni mogoče relativizirati (zato pa je resnična!) ne zaničevati, kot to mi počnemo samo zato, ker je resnična.

Vesolje zdaj zvišuje frekvenco bitja svojega Srca (v bistvu jo zvišuje naš Planet in zaradi njega vse vesolje!).

To pomeni enako kot če streseš kozarec radenske in mehurčki ogljikovega dioksida splavajo najprej na površje, se tam porazdelijo po gladini da sploh postanejo vidni… nakar se združijo z atmosfero in - izginejo! Gredo, kamor spadajo. Vrnejo se »domov«.

Zaradi lažje predstave o tem, kar se nam zdaj dogaja na planetarni ravni, si predstavljajmo, da je voda zavest - kar tudi je!
Brez vode ni Življenja.

Mehurčki v njej so koščki Teme ujeti v tej Zavesti.

Kozarec, je pa živ organizem, ki vse to drži skupaj! Torej - Telo!

Telo je Univerzum – in še več kot to!

Potem pa, ko nekaj organizem močno strese (v bistvu strese nas zavest v njem), nastane proces, ki je v naravi Stvarstva: izgubljeni delčki Teme se vrnejo v začetno stanje. Spojijo se s sredstvom, iz katerega izhajajo, svoje gre k svojemu. Tema gre k Temi, luč k Luči.

Zdaj namreč človeštvo zadržuje Temo v območju Luči in to je nenaravno! Zgrajeni smo iz Luči, medtem ko Tema nima zavesti! Ne ve kaj dela. Dela naučeno!

A zavest, kot jo mi poznamo, se boji spustiti Temo iz svojega območja, ker jo je strah kaj bo, če ne bo več Tema…

Ljudi je strah biti svobodni, ker ne vedo kaj to je. Nihče jim tega ni povedal.

Prodajali so jim suženjstvo za svobodo. Oni so ga pa kupovali in drago plačali.

In tukaj spet nastopi skrita govorica med sestavnimi deli nas samih, ki so v nas ločeni. 
Ta pravi: Bog, kaj bom potem, če spustim vso Temo iz sebe? Kaj bom, če gre od mene stran in končno splava - iz mene?! Bom potem jaz sploh še jaz? Bom še imel "identiteto"?

Zdaj sem namreč navajen, da me takšno moje stanje definira, da me sovraštvo definira, moji sovražniki, moji nasprotniki, mi dajejo identiteto! Oni so glavno vodilo vseh mojih odnosov - zaradi tega sem vendar JAZ! V tem se prepoznavam. Po sovražnikih in zaveznikih se prepoznavam - kdo bom pa bom potem? Pa, se bom še prepoznal?

****

Moški ne morejo spreminjati sveta, ker, dokler ne postanejo lastniki vsega kar v sebi nosijo, niso lastniki tistega, kar v sebi nosijo. Oni za zdaj samo prenašajo in vzdržujejo pri življenju nekaj tujega. Sebe pa ne, in svojega tudi ne.

Oni so vozila, nosilci. Civilizacije so iz moških načrtno izbijale lastno Voljo in jo nadomeščale s predpisi in zakoni. 

Ženske so se pa znotraj vsake kulture, ki so jo same ustvarile, maščevale okolju. 
Svoje so vedno dosegle s tem, da so moške in ženske vzgajale v tisto, kar so potem postali kot odrasli in ti so nosili Njeno sporočilo. Postali so vodljiva, nesamostojna bitja brez lastne volje in odgovornosti.

Same sebe so spodjedale. 

Tako so civilizacije propadale ena za drugo, ker niso razumeli Ženske!
Krik se je skril v oddaljene izraze, ki jih je bilo težko povezovati z izvorom, ker je grlo, ki je vpilo, bilo dislocirano od želodca, iz katerega je krik prihajal.

Ženska se boji sprejeti SVOJ Svet v SVOJE roke in sama poskrbeti zanj, ker se boji sama nositi Odgovornost za VSE.

Resnica pa pravi: kdor ni Odgovoren za VSE - je neodgovoren do vsega! Torej je odgovoren za NIČ.

Zato pišem tako, kot pišem. Ni moj namen biti komu všečen. Držim se Resnice, iz nje izhajam, ona me je rodila in zdaj stresam kozarec z radensko.

Svoje k svojemu: Tema k Temi, Luč nazaj v Luč!

****

V vsaki kulturi je Ženska, ki jo ustvarja. Ona je tista, ki ustvarja tiha pravila, po katerih se bo družba ravnala, da bo preživela.

Zato verjamem, da bo Ženska spremenila svet, saj ga drug ne more.

Drugi so samo posledica.

Moški možgani niso sposobni kompliciranih miselnih shem, kot si jih ženske lahko zamislijo. Z levo roko in sproti jih ustvarijo in jih naredijo uporabne. V tem moški ne more tekmovati z nobeno žensko.

Tisto, čemur po navadi pravimo "odgovoren odrasel moški", je samo konglomerat zamer svoje mamice, Mamin mali maščevalec, "free radical"!

Moški v politiki so mamini mali delegatki, poslančki, takšne jih je njihova mamica vzgojila! V parlamentu ti mamini delegatki opravljajo svojo nalogo. Tam potem dvigujejo svoje nebogljene rokice v obrambo mamine bolečinice. So samo izvrševalci volje svojih nesrečnih in do boga razočaranih mamic.

Večinoma so pa mamice razočarane, ker so jim druge ženske (tekmice) zjebale življenje in jim ga uničile.... Toda ničl zato, zdaj ga bodo pa one drugim! Maščevale se bodo prek svojih sinov.
V bistvu je celotna človeška zgodovina ena sama Ženska, ki se maščuje sebi, pa tega sploh ne ve.

****

Psihologi in psihiatri se ukvarjajo s problemom prededipalnosti in edipalizacije družbe. 
Ja, s kom pa naj se ti otroci v odraščanju konfrontirajo v obdobju komunizma, v eri samohranilk?! Saj nimajo drugih vzornikov! Imajo le svoje mamice.

Te jih vzgajajo v sovražnosti do moških. Sinove je sram biti moški in delovati po moško. Pretvarjajo se v pedre. Tako je laže ugajati mamici.

Predvsem, ko gre za odločitve na državni ravni. Takšni ne-moški so pri vseh odločitvah. Tudi pri tistih na osebni ravni.

Mamica jim iz malih možganov šepeta, da nobena ženska ni dovolj dobra zanje. Podobno potem komunisti javkajo, da so jim dali v roke v upravljanje zanič firmo, pa je ta zato propadla. Niti na pamet jim ne pride, da upravljati in voditi pomeni NAREDITI JO DOBRO IZ NIČ, POSTAVITI NA NOGE, JO DELATI USPEŠNO ZATO, KER JO USPEŠNO VODIŠ. 

Enako je s pojmom "vladati". Naše vlade uporabnosti tega pojma ne znajo niti razložiti, kaj šele, da bi ga znale uporabljati.

To počnejo pravi moški! Upravljajo, vodijo, vladajo, gradijo, skrbijo, popravljajo.... ker je to po MOŠKO. Ne pa pedrsko.

Ampak oni so generacije, ki so izšle iz samohranilk. In zato niso moški. Raje bi bili nekdo drug, karkoli, le moški ne.

Propadanje gospodarstva je premo sorazmerno z naraščanjem števila nezadovoljnih in nepotešenih mamic. Pod nepotešenimi ne mislim samo seksualne nepotešenosti, temveč predvsem in najbolj čustveno potešenost.

Vsak človek potrebuje čustven ekvivalent v drugem. V partnerju, pri soljudeh, v sodelavcih, pri sogovorniku potrebuje izražanje in potrebuje zavest. Da se potem drugi proti njemu tudi obračajo s čustvi, ker če se ne, jih preprosto ne bo sposoben razumeti.

In pri nas se ljudje ne razumejo, pri nas ljudje lajajo eden na drugega!

Za naše politike je ženska kot nogavica. 
Zamenjaš, vržeš stran, najdeš novo in greš naprej. Ampak mamica... ta pa zmeri kljuva v malih možganih in je - zmeri ista. Mami je sam ena, kenede, fotra pa itak nikoli ni bilo doma. Še bolš da ga ni, ker se nanj ni za zanest.

Tipičen problem Slovenca je, da je poslanec svoje mamice in izvaja njen program!

Na ven je videti, kot da je program njegov. Pa ni.

Mali tekmovalec samo tekmuje za naklonjenost svoje mamice, se pri tem spopada z drugimi sebi podobnimi, ki so odgovorni besu svoje mamice. Tako mamica igra tenis sama s sabo.

Ženska lahko sovraži na milijon načinov, ki si jih moška pamet niti predstavljati ne zna, ker si jih ne more zamisliti. Večina ženskega sovraštva je usmerjenega proti drugim ženskam, kajti to sovraštvo ohranja.
Moški sploh ni dostojen nasprotnik, zato ženska z njim ne zgublja časa; ona že ve, kdo ji je "nevaren".

Če opazuješ ljudi na promenadi, hitro opaziš, da ženska, ko se sreča z nasproti prihajajočim parom, najprej pogleda žensko. Ne v njenega moškega! Opazuje potencialno tekmico, ker ve, da ji je lahko nevarna. Moški pa ni noben faktor. Njega je lahko obvladati.

Glede na to, kako je ženska oblečena, našminkana, kako se obnaša, druga ženska lahko sestavi zgodbo v nekaj sekundah. Iz tega, kako drži svojega moškega, ji je vse jasno. Vse, kar mora vedeti.
Vedno verjame tej zgodbi, tudi če je morda popolnoma napačna; če se kasneje izkaže, da je napačna, jo sama naredi resnično. In potem se je drži.
Moč ženske je namreč ravno v tem, da naredi resničnost, ki je prej ni bilo! Proizvaja jo, uskladi jo s svojim načrtom. Podredi jo načrtu.

Druga ženska je tekmica, in je nanjo ljubosumna.

Moški pa ni pomemben. On je samo privesek, accessoire, modni dodatek.

Te, ki v muslimanskem svetu svoje hčerke zvleče k brivcu, da jim z umazano britvijo izreže klitoris - so njihove matere!

Ljudje to lahko interpretirajo na več načinov. Rečejo pač, da gre za tradicijo, da so takšni verski razlogi, obredi, navade neke kulture, v kombinaciji s higienskimi zahtevami... Tako opravičujejo vsako seksualno nasilje nad ljudmi! 
Obrezovanje novorojenca je navadno kurčevo sovraštvo, vodijo ga pa maščevalnost in privoščljivost slabega. Moško rivalstvo! To je bilo vsajeno v strah moškega, ki ga je tja dala mama, češ kaj bi se pa zgodilo z družbo, če bi ženska spolna sla zbezljala.

S tem ustvariš kulturo podložništva, odvisnosti v strahu. Če se temu upreš - je s tabo konec!
Brezobzirnost je postala religija in ne narobe. Najprej je vsebina, nato si poišče formo. In ne narobe!

Tisti pa, ki bo v obrambo svoje kulture najbolj kruto obračunaval s tabo, je prav ta, ki jo je ustvaril in jo zdaj vzdržuje in jo brani. To so ženske! One ustvarijo kulturo in jo vzdržujejo takšno, kot je. Z vso tradicijo, z navadami, prisilami, z obnašanjem ljudi.

Vzdržujejo jo pa (naj ponovim): zaradi podložnosti, odvisnosti in v strahu! Pri nas kučanovo vladavino vzdržujejo glasovi samohranilk, od njih je odvisen.

Ne gre samo samohranilke, seveda ne, niso vsemu krive samo one same. Potrebno je biti pozoren na vsebino bolj kot na izraz oz. formo, ki spremlja vsebino.

Komunizem si je denimo izmislil osvobajanje žensk. Pospravil je otroke v vrtce, da so potem ženske lahko bile vključene v feministična gibanja, kjer je režim laže izkoriščal njihovo maščevalnost. Ta je postala vodilo napredka družbe. 

Ženske so vstopile v politiko in politiko poistovetile z reševanjem ženskih problemov, le tehnologija se je spremenila. Izmislili so si "kvote". Za otroke je tačas skrbela država.

Britanci so že prej poznali boarding schools, take z internati kjer so otroci odraščali ločeni od družine. Zato so pa postali imperialna velesila, ker jim je "domovina" postala nadomestna mati!
Imperij je upravljal z otroci. To pomeni vojaško vzgojo, vojaške šole, take ki služijo imperiju in državi.

Patriotizem uči žrtvovanje za višje cilje, pri tem zatajevanje čustev, kar je tipična manipulacija človeške duše in trening telesa. Zlorabljanje Življenja z namenom, da se to odpoveduje samemu sebi!

Vprašajmo se -  kdaj pa so ženske med seboj solidarne? Ali še bolje: kdaj so Slovenci med sabo solidarni? 
Samo, če najdejo skupnega sovražnika, da ga bodo skupaj sovražili!

Dve ženski se povežeta samo, če imata tretjo za skupno sovražnico. Feminizem drži skupaj, kadar sovraži moške. Še več - Islam in njegovo sovraštvo sta kompatibilna s sovraštvom ameriških in evropskih feministk.

Feministke raje vidijo, da vsi moški crknejo, saj jih sovražijo in krivijo za vse, kar je šlo v katerikoli - vzhodni ali zahodni - družbi narobe. Tale stavek: če ne bi bilo moških, ne bi bilo vojn - je prav prisrčen!

Roka, ki seka glave in reže vratove z noži, ni roka moškega, ki vihti orodje! On je samo izvajalec.

Njegovo roko vodi besno sovraštvo muslimanskih žensk, ki se hočejo maščevati. One so ustvarile maščevalno kulturo in z njo oborožile svoje otroke.

Feministke imajo pa popolnoma enako "agendo" (v tem primeru tajno nalogo), njim je namreč všeč, da nekdo drug dela tisto, o čemer same lahko samo sanjajo.

Le da imajo zdaj med mislijo (namenom) in izvedbo pripravno blazino, ki ji pravijo humanost, demokracija, človekove pravice za vse brez izjeme. Bodimo dosledni, je rekla črna feministka na Švedskem!

Nič jim ni treba narediti, le za človekove pravice za vse si je treba prizadevati in jih vzdrževati. Pa se bo vse samo uredilo. 
Zgodilo se bo, kajpada, ker bodo tako hotele - in zraven ne bodo za nič odgovorne!

Saj samo spoštujejo demokracijo in človekove pravice, mar ne?! Kaj bi potem lahko šlo narobe!

Vse te stvari: demokracija, človekove pravice,  humanost... sebe odrekajo predmetu njihovega sovraštva, ki je Patriarhalna družba, ki jo vodijo moški.
Zdaj jo že vodijo ženske kar se tiče forme. Vendar so te možače po vsebini - moški! Besna maščevalnost najde načine, kako uveljaviti svojo voljo. V tem primeru ideologijo, kajti volja je nekaj drugega!

Na kratko povedano: moški so bitja brez lastne volje. 
"Njihova" volja je volja njihovih mamic. Dokler moški ne ugrabijo svoje Volje od svojih mamic, da bo ta končno njihova in bodo sami odgovorni zanjo - ne bodo moški! Jebeš takšno edipalizacijo, v kateri družbo vodijo feministke.
Kaj sploh je "moško"?
Moško ni to, da premagaš vse nasprotnike in ubiješ tekmece. Moško je, ko imaš svojo Voljo in njo izražaš! Ne pa, da si služabnik tuje in jo samo izvajaš. 
In kar je še pomembnejše - moško je biti odgovoren za svoja dejanja.
Moški ne išče krivcev za to, da se jim maščuje za tisto, kar je sam povzročil.

Mopškulje (možače!) se maščujejo moškim, a se v resnici spopadajo z moškimi - kot moški, ne kot ženske!

V resnici se med sabo spopada sovraštvo žensk, ki je v moških. Moški sami, kot moški spol, so pa samo nosilci tega sovraštva, brez pameti. To sovraštvo je odtujeno, ker sploh ni njihovo, ker je kulturno pogojeno in vanje vsajeno, zato ga pa ne morejo spremeniti, ne končati.
Lahko ga le nadaljujejo.
Opravljajo svojo nalogo in poslanstvo. V bistvu so brez lastne Volje, saj sploh nimajo svojih želja. Ne vedo, česa si želijo. 
Ostane jim posilstvo kot komunikacija z nasprotnim spolom. Do tu jim še nese, naprej pa ne več.

Tako lahko razumemo peno na ustih naših komu-novinark, LGBT aktivistk in aktivistov, ter seveda kulturnic. Njihova partijska naloga je vzdrževati sovraštvo. Te pri nas branijo vzorec, ki ohranja sedanjo oblast.

Vsako zavezništvo mora imeti sovražnika.

Komunizem deluje povsem enako, po tem (ženskem) principu, kar ni slučajno.

Včasih so se vzorci, zamaskirani v le na videz različne sisteme, spopadali med sabo in dokazovali vsak svoj prav. Isti vzorec se je razdelil na dva dela in se zlasal z drugim, kapitalizem se je spopadal s komunizmom in komunizem nazaj s kapitalizmom. Ena ženska napada drugo žensko. V resnici pa samo sebe.

V resnici se že vso zgodovino ena sama ženska spopada sama s sabo.

Zdaj, ko se ta vzorec izteka, se pa kaže, kako so vse te vsebine enake. Gre za isto vsebino. Ta se preoblači in se maskira, porabila je že vse preobleke, in zdaj so se obleke obrabile, niso več ne lepe ne prepričljive.

Zato pa so ameriški intelektualci, elita prav takšnih levakov, kot so slovenski levaki in govorijo iste stvari.

Tu pač nima smisla, da bi ponavljali igro hladne vojne, ker ji nihče ne bi verjel! Še slepec vidi, da besne mase feministk in gejev govorijo popolnoma enako, ko divjajo po ulicah. Ma, kaj govorijo - kričijo!

Ni mogoče prezreti, da se zdirajo na istega nasprotnika.

Kaj ima pa pri vsem Islam? Islam je njihov skriti zaveznik! Zato ga sploh ne upoštevajo kot potencialno nevarnost.

Celo londonski župan je izjavil, da se moramo zdaj privaditi temu, da je terorizem del življenja v velikih mestih.

Vzorec je v nevarnosti, da se razkrije in zato se zdaj brani pred spoznanjem kot ve in zna.

Rešitve iz tega ne pozna, zato se ponavlja. To pa pomeni vnovično sklepanje začasnih zavezništev. 
Toda - zavezništvo ni prijateljstvo! Zavezništvo je samo odnos, ki temelji na interesih in traja toliko časa, dokler obstaja interes. To pa nima nič skupnega s prijateljstvom.

Notranji spopadi (recimo v LGBT) so samo stvar časa, tako kot so arabska zavezništva samo stvar časa. 
Pobijali so se med sabo tudi prej, ko niso imeli skupnih sovražnikov. Pobijali se bodo tudi potem, ko sovražnika ne bo več. Me prav zanima, kateri od verskih ločin med muslimani, ki se na smrt sovražijo, bo EU potem garantirala njihove človekove pravice.

Vzorec se razkraja in težava je globalne narave.

Razkraja se pa zato, ker je glavni načrt usegliharjev in vse svetovne intelektualne elite - razdiranje Abecede!

Družina je recimo abeceda. In ko nimaš več s čim brati družbe, ker postane nečitljiva (pri tem pa še načrtno!), je tedaj "use-useglih". In to je pravi namen usegliharstva, usegliharjenja in usegliharjev. Usegliharstvo je politični program.

Včasih smo temu rekli MANIPULACIJA.

Le da imamo danes druga imena: demokracija, človekove pravice, humanost!

Vsak gleda samo formo, nihče ne gleda vsebine!

Kot bi ves svet bil hipnotiziran, je zdaj histeričen, začaran, obseden! Sploh se ne brani. Nekomu rečeš, da je populist, rasist, homofob, ksenofob... in ta se ustraši sam sebe. Zleze sam vase in se skrije. Strah ga je etiket, za katere niti ne ve, kaj pomenijo. Družba mu je namreč prepovedala biti nekaj, kar bi lahko sam izkusil. Potem pa, glede na lastno izkušnjo o tem, sam odločil, kako bo ta vzorec razdrl in s tem spremenil prekletstvo. In spremenil svet.

****

Ni mi do tega, da bi koga žejnega peljal čez vodo. Rad bi samo pojasnil način, kako razmišljam in zakaj mislim, da je potrebno o božjem Stvarstvu razmišljati na moj način. Če nam je do tega, seveda, da bi sploh razumeli njegovo abecedo. Pa jo hočemo razumeti?

Nekdo drug bi ure in ure pojasnjeval, kako "nič ne vemo, in tudi kadar vemo, vemo le to, da nič ne vemo....".

Kot izjava kakega kurčevega Nobelovega nagrajenca za fiziko!

Če sem prisiljen razmišljati samo znotraj enega svojega življenja, v kar sicer me nihče ne sili, potem sem samo tisto, kar sem zdaj in za kar me ima okolje.

Takšnega me sprejme. Drugačnega me pa ne sprejema.

Sem torej to, kar sem zdaj, seštevek vseh mojih izkušenj, ali vsaj tistih, ki se jih spomnim, iz tega življenja. Samo to, in še vse tisto zraven, česar se ne spomnim, ker je bolje pozabiti. Možgani to naredijo samodejno.

Razmišljam pa kot moški ali ženska, odvisno od tega kar sem zdaj in v okvirih moje predstave o tem, kaj moški sploh je. Ali ženska. Vedno v odvisnosti od lastne nesreče in predstave o sreči, odvisno od izkušenj v tem življenju.

Kar ni nič narobe! Saj je to.... (razmišljam kakšen izraz bi uporabil.....) samoobrambno obnašanje! Branim se pred Bolečino, izogibam se ji.

Takšno razmišljanje in sklepanje je ustvarjalno samo znotraj tega, enega, ne pa edinega, življenja, ker je samoohranitveno in je praktično. Ženske ste praktične, večinoma so takšne, to ohranja družino in Življenje, ker nadaljuje vrsto.

Ker sem zdaj moški, mi recimo ženska lahko reče: Ti si moški, in kot moški ne boš nikoli razumel ženske.

Prvo in najprej: ženske ne moreš razumeti, ker ženska z mojim razumom zdaj pač nima dosti skupnega.

Ženska je sklop čustev, ne posnetek moškega razuma!

Razen če si moškinja ali feministka, ki si bolj moški od moških. Nekaj moški zna ceniti v sebi žensko energijo. ne glede, da so moški, jo znajo upoštevati in jo spoštujejo. Vedo, da je iz nje zgrajeno Stvarstvo, in ne nazadnje, je njihovo telo - ženska. Ker je Materija - Ženska.

Tu živimo v Njenem svetu.

Odvisni smo od naših sposobnosti dojemanja Ženske. Njej se lahko približamo lahko samo s čustvi! Ko se ji približaš s razumom, je tako, kot bi iskal moškega v njej. To potem nič ne pomeni.
Njej se je treba približati tako, da moški v sebi poišče svojo "ženskost", ki je sposobnost čutenja in dojemanja okolice skozi čustva. Ta predstavlja moškemu sposobnost razumevanja ženske.
Potem se ta dva dela, ko še ženska v sebi najde njej pripadajoči moški del sebe, ki mu zaupa svojo razumskost, približata eden drugemu in tako - komunicirata!   

Pametno je in hkrati racionalno poiskati žensko v sebi, torej tisti del nas, ki komunicira z Materijo v telesu in ima ženske lastnosti. Zaradi tega moški ni manj moški! Ravno narobe:
to ga dela moškega!

Razumeti Žensko, pomeni sinonim za praktično, kajti če poiščeš "žensko" v sebi, oziroma tisti del sebe, ki je Njen, si se ji sposoben približati še v vseh drugih Njenih pojavnih oblikah, in teh je dosti, pravzaprav jih je ogromno!

Končno, se tudi ženska moškemu tako laže približa, če v sebi poišče ustrezen "moški" pol s katerim bo sposobna razumeti moškega, ker je to ekvivalent za tisto moško energijo, ki je v njej sami sposobna razumeti moške. 
Ko tega najde sebi, in je primeren, ga je sposobna peljati s sabo kamor hoče. Pameten moški se ji pusti peljati kamor ona hoče, ker je na koncu to tisto, kar sam hoče.

Moški HOČE z Žensko Voljo! Volja je po svoji Naravi Ženska.
Najprej pa mora volja postati del moškega! Tako postane njegova.
Šele ko jo posvoji, je njegova in ve kaj hoče. Imeti lastno Voljo, ki je Svobodna, pomeni biti svoboden!
Diktatura le govori o svobodi. V resnici pa indoktrinira in vsiljuje tujo voljo, ki je spisana kot program.
Telo tega ne dovoli. 

In tu potem nastaja konflikt med Naravo in religijo oz. ideologijo. Ta je vidna v tem, kako to Telo prenaša. In Telo tega ne prenaša!
Temu potem pravimo Resnica.

O tem, kaj je Resnica, odloča Telo. Telo je samo drugo ime za Resnico.

Tako sta dva nasprotna si spola sposobna dojemati, čutiti in razumeti eden drugega! Da se eden drugemu približata s tistim, kar je v njiju sposobno razumeti (čutiti) drugega!

Potem, če tako hočeta in si tako želita, lahko rodita bitje, ki ima oboje v sebi. Lastnosti in vse skrite želje obeh, ki sta ga rodila.
In takšen otrok je sposoben razumeti Vesolje.

Dokler mu ga šola ne izbije iz glave in telesa!

Morda sem bil 50 življenj pred tem zdaj - ženska. In sem, ravno tako morda, samo v enem, namreč v tem, moški. Nič nimam proti temu!

Enkrat je prišel trenutek, ko sem si rekel - dobro, naj bom zdaj enkrat moški za spremembo; bom sam videl(a) kako to gre!

Pri meni gre torej za veliko življenj in prav toliko izkušenj, kolikor sem imel življenje v telesu! Ne gre le za izkušnjo tega življenja.

Če sem zdaj zadrt komunist in levičar tega novega kova, ki s emu Zahodni svet priklanja, sem v prejšnjem življenju najbrž bil "domobranec". In to ne katerikoli! Ne takšen domobranec, ki je samo branil svojo domačijo - bil sem domobranec tiste najslabše vrste človeka, ki je izdajal ljudi, da so jih potem na osnovi ovadbe odgnali v koncentracijska taborišča - zaradi mene!

Možgani tega ne vedo, toda moje telo se tega spominja. Telo ve!

Če sem zdaj goreč pristaš Jezusa, sem za časa njegovega življenja (in smrti) bil med onimi, ki smo ga pljuvali, zmerjali in ga obsojali, češ da je krivoverec, ker da žali Boga. V tem življenju sem prav tako oportunist! Zdaj namreč zmerjam tiste, ki so proti Jezusu in njegovem nauku.

Možgani sicer tega ne vedo, ker os polni tistega, kar so slišali v šoli in sprejemali z vzgojo. Toda Telo ve!

Če sem se rodil na Bližnjem Vzhodu kot goreč pristaš Izraelske države, recimo da sem  mlad pripadnik židovske vere, Izraelec star 20 let, ki strelja v nasprotnike svoje države, jim zapleni vodne izvire in jih spodi z njihovih domov. Kar za njimi ostane pa požge. Tedaj sem v preteklem življenju najbrž bil esesovec.
Naganjal sem ljudi, večinoma prav Žide, z živinskih vagonov in ločeval ženske od moških, potem pa še ženske od njihovih otrok.

Potem sem tiste betežne in bolne zbrcal v plinsko celico. 

Njih najprej, drugi naj še malo počakajo, ker je vse povsod polno in se ne da vsega naenkrat iztrebiti, kar režim pravi, da mora biti iztrebljeno. Ni človeško zahtevati od nekoga, da jih vse pobije naenkrat, potem pa skuri. Preveč dela je vse naenkrat.

Možgani se sicer tega ne spomnijo. Toda Telo ve!

Pametno se je učiti o sebi. Potem je pametno naučiti se odpustiti sebi.

Tako to gre, moje razmišljanje.

V vsakem trenutku sem SAMO tisto, kar si tedaj, prav v tem trenutku, najbolj bojim biti! Nič več nisem - pa tudi nič manj.

Možgani so pa samo prometnik, crossover kot pri zvočniku glasbenega stolpa, da lahko deluje in usmerja različne frekvence. Da mi ni treba biti vse hkrati in naenkrat. Ampak da si sledi eno za drugim in to tako, da lahko vse premeljem v sebi. Da potem vem kdo in kaj sem! Sem pa lahko vse, kar si upam biti, karkoli si drznem, ovire pri tem ni. Niso mi je uspeli vsaditi. Pa so poskušali.

Ni nekaj na kar bi bil ponosen, je pa nekaj, kar mi pomaga razumeti ta svet, pomaga razumeti "tehnologijo" delovanja Stvarstva.

Če ne bi tako razmišljal, bi bil ujet v ponavljanje brez konca, ki mu je ime maščevanje. Maščevanje je praviloma ponavljanje istega vzorca! Ta se maščuje nečemu, kar sem nekoč sam bil, potem pa to poišče v mojem okolju; kar sem sam sebi storil, ko še nisem bil jaz, zdaj ponavlja in se maščuje sebi, ne da bi za to vedelo. 
Ali natančneje: ko nekaj nisem hotel biti jaz! Pa je zato moral na to mesto stopiti nekdo drug. Sicer bi Stvarstvo ostalo brez te izkušnje.

Sam sebi sem vse to storil, oboje sem: žrtev in njen rabelj!

Brez takšnega razmišljanja, bi se obnašal, kot se zdaj domala vsi obnašajo, ker so to dvoje v sebi razdelili.

Solidariziral bi se zdaj z enim, zdaj z drugim, polariziral bi se v tem jalovem početju, v tem boju. Tako to počno drugi. Oni so potem učitelji v šoli, ne jaz!

Vedno bi hoteli biti čim dlje stran od tistega, kar preziramo in kar se bojimo biti. Tako je lažje dojemati svet, ker je enostavneje. Polariziran svet je enostavnejši za upravljanje.

Težava je le v tem, da svet ni tako enostaven.

Takšno površno razmišljanje o Stvarstvu je polarizacija, za večino edini znan način, da lahko shajajo s tistim, kar jih boli.
Pri polarizaciji bi potem tudi sam, ko sem polariziran, hotel sodelovati pri ubijanju sovražnika. Teh je pa vedno dovolj, če želiš biti "čist", Bogu všečen in vedno na pravi strani. Na strani "zmagovalca". Takrat slediš Dogmi. 
Poleg tega pa to patriotizem od tebe zahteva!

Toda - jaz hočem razumeti in čutiti ta svet, ne pa (ga) ubijati! To je nekaj, kar hočem in moram razumeti/čutiti, če hočem razumeti/čutiti sebe.

Me bo namesto mene kdo drug razumel?!

To preprosto moram: Razumeti sebe!

Ne gre torej toliko za razumevanje enega spola. Gre za razumevanje obeh spolov, najprej enega, nato drugega prek odnosov, ki jih dva spola imata. Ali bolje, ki jih NIMATA - pa zato nisem jaz nič kriv!

Kriv sem samo, če se ozrem stran, ko si rečem, da to ni moja stvar.
Naj se zdaj drugi s tem ukvarjajo. Tako si mislim, ko mi ni mar za posledice, in še rečem (ker je to laže!) naj rešujejo to tisti, ki imajo kaj pri tem, moje pa to ni in nikoli ne bo!!!

Jasno mi je, da bi vsi bili raje Jennifer Lopez, kot pa Hitler.

A si v resnici želim samo biti - Odgovoren.

Odgovornost se namreč obnaša drugače kot Krivda. Posvoji še tisto, kar ne mara, kar ni njeno, in s čimer s ene strinja in čemur bi se najraje povsem izognili. Da tega ne bi bilo...

Izogniti se tistemu, kar boli in iti čim dlje stran od sovraštva, ki najbolj boli od vsega, in zato prizadeva druge... to pomeni, da tista energija brez gospodarja zdivja po svetu in v našem imenu in namesto nas počne vse te grozne stvari, ki jih ne maramo!

Seje nesrečo, uničuje, pobija, mori... saj same sebe ne more spremeniti. Nihče ji noče biti oče, toda če jo hočeš spremeniti - jo moraš najprej posvojiti!

Tako so mimo čustev rasle civilizacije. 
Vedno je potem vsaka civilizacija našla krivce "zunaj" sebe, a v sebi!
In potem je to svoje stanje absurdne ločenosti od lastne Odgovornosti branila z vsemi silami, kakor je vedel in znala! Neznanje je VEDNO nasilno, kadar vztraja pri neznanju.

Nekatere stvari bolijo bolj kot druge. Temu se praviloma  izogibamo. Ko bi lahko usmrtili Bolečino, bi jo že zdavnaj! Priložnosti smo imeli nič koliko. Potem bi nam ostalo samo tisto "ta lepo".

Toda Stvarstvo ne deluje tako!

Sam sem že utrujen od tega, da sem vedno le tisto, kar se najbolj bojim biti. 
In bi enkrat za spremembo rad bil tudi tisto, kar si želim biti. Nekaj, o čemer sanjam, da nekoč bom, zgledov imam veliko.

Človeško življenje je OGROMNO. Domišljija človeka, ljudi, človeštva...  je ogromna! Ogromna je tako v dobrem kot v slabem.

Enako velika in enako globoka je Ženska.

Ona je neskončna, ker je njena sposobnost sanjanja in Želje - neskončna! V njej se izgubiš, in to, če si pameten narediš z veseljem, z veselim pričakovanjem! Nikdar te ne bo razočarala. Vedno bo neskončna!

Preprosto - stopiš v njen svet in ostaneš za zmeraj.

To, o čemer govorim, je v seštevku vseh naših življenj.

Je v seštevku vseh izkušenj vseh ljudi v vseh njihovih življenjih, ki so kadarkoli živeli tu na Zemlji. Govorim o Zavesti, ki zdaj nastaja! Ta zdaj nastaja z velikansko naglico, kot bi se ji mudilo.

Samo slepec še ni opazil, da se na planetu dogajajo čudne reči in da jih večina razumsko sploh ne ve kam postaviti. Tu pride na vrsto ženska intuicija, ki je ženska inteligenca. Moška inteligenca je tu oplela.

Manjka ji ženski del sposobnosti razumevanja svojega sveta. Vedno ji je ta del manjkal in vedno, v vseh civilizacijah, je bil ta ženski del inteligence (intuicija - notranje učenje) podcenjevan, preganjan, izgnan, iztrebljen! To dogajanje ni bilo slučajno, temveč načrtovano.

Naj se zdaj sprijaznimo s tem, da ne bomo nikoli sposobni razumeti tega, kar sami ustvarjamo?!? Heeeeeej!!!!

To pomeni, da ima Materija Zavest, ki je zdaj VEČJA od zavesti ljudi in se zdaj ta Zavest prebuja nas.

Kar spet po drugi strani pomeni, da je več v zavesti tistega, kar ostaja od nas na planetu, ko umremo, kot pa je zavesti v nas, ki jo odnesemo s sabo.

Matervola, bodo eni razočarani zaradi tega, kar govorim.

Pa vse življenje so jim govorili, da je telo nič. Da ni nič vredno, ker smo samo prah. "Prah si in v prah se povrneš", je fraza, ki jo slišimo in se je zažrla v nas, ostaja za nami, ko odidemo od tu. Ko končamo življenje.

Učijo nas, da je telo začasna ladja. 
Telo se postara, zboli in umre, duša je pa večna. Duša pomeni vse.

Jaz sem bolj naklonjen ladjedelništvu, lahko bi nam kdaj še prav prišlo.

Če pa sebe predstavljam kot Noetovega potomca, in ne vem zakaj se ne bi smel, saj smo vsi Noetovi potomci - potem Noetovo zbirko živali vidim kot bitja, ki v sebi nosijo navade mnogih, navade človeštva!  V sebi, ohranjajo svoja čustva in tudi tista, ki so zdaj med ljudmi le še spomin, ker jih je človek zavrgel kot nevredna. Mnogim se je odrekel, ker niso praktična. Nekdo jim je naredil tak svet, v katerem čustva niso praktična, ovirajo ga. Ovirajo napredek.

Zato živali za nas ohranjajo značilnosti, ki so pozabljene. Kot zvestoba, občutek pripadnosti, starševska skrb za mladiče.... Zato jih pobijamo.
Poleg tega pa potniki na ladji ohranjajo še brezštevilne zgodbe in tudi žalostne spomine. Tudi tiste manj žalostne, ki jih v sebi sicer nosijo posamezniki, a so ti spomini vsega človeštva!

Brez njih tega ne bi bilo, vse bi izginilo.

Bi bilo komu žal, če bi vse to izginilo? Meni bi bilo žal.

Zato v sebi zdaj gradim ladjo in bom vse to shranil v sebi iz vseh življenj, svojih in tujih, ki so zdaj tudi moja.

Ko nekaj pristane na smetišču Vesolja, ker je nekdo odrabil, in ker ljudje to ponavljajo, ker so nekaj odrabili, pokvarili, ker ni zanje uporabno, in so zato odvrgli - lahko vsak pobere s tal in spravi.

Jaz spravim, in je potem moje.

(... zarinem se v Vesolje kot kurac v devico! Najprej boste malo trpeli - nato pa uživali )