045_KAKO V NAS DELUJE KRIVDA

KAKO DELUJE KRIVDA

Krivda zahteva kazen,

kazen zahteva žrtev.

Žrtev nič ne zahteva,

ona zahteva le samo sebe.

Vem, da so mnogi med nami razklani. Razklani smo v čustvih o tem, kaj storiti v teh trenutkih, kako reagirati, da bi bilo prav. Kaj je torej pomembnejše - najprej pomagati sebi, ali dati prednost drugim, ki so videti še bolj v stiski, kot smo mi?!

Po eni strani bi vsi radi pomagali beguncem, po drugi se pa bojimo za lastne družine.

Vem tudi to, da eni izkoriščajo takšna naša čustva in razklanost (dvojnost, dualnost). Izkoriščajo takšne naše dvome vase. Sebe, poleg tega, ti ljudje imajo za humane. Zelo so velikodušni s tujimi življenji in tujim imetjem, niti približno ne tako tudi s svojim in svojimi. In tega nas je strah. Ne zaupamo jim.

Toda - ko zavohajo naš strah, nas napadejo! Vedo, da je Krivda v razpokah dvoma in tedaj udarijo po nas. Natikajo nam razna imena in tudi teh imen se bojimo.

To še povečuje strah. Z drugo besedo: ko se bojimo - se sami sebe bojimo! Bojimo se tega, da bomo morilci.

Navadno ljudje ne želimo biti krivi (beri: odgovorni), zato odločanje prepustimo drugim, navadno tistim, ki jim ni prav nič mar, če umirajo milijoni zaradi njihovih bedastih odločitev.

Še več: postavimo jim celo spomenike v zahvalo, ko je enkrat konec. Hvaležni smo, jim, da smo lahko "čisti".

Res pa je, da če se tako odločiš, torej to, da ne boš odgovoren - si potem kriv. Krivda namreč ne deluje v zavestnem polju nas samih, temveč v podzavesti.

Krivda in Odgovornost sta kot olje in voda. Ne mešata se, pa četudi se Slovenija že 70 let na vso moč trudi, da bi dobila emulzijo. Rada bi zamešala diktaturo in demokracijo, revolucionarno pravo in tisto drugo pravo... in da razlike ne bi bilo videti. Kot da je to mogoče!

Prepustili smo odločanje tistim, ki jim ni mar. Tako se počutimo še bolj nemočne in popolnoma nezmožne vplivati na svet. Res pa je, da če nisi Odgovoren, si - Kriv.

Ostane nam torej le še Krivda! Odgovornost prepuščamo drugim, ki pa zato, ker ne sprejmejo odgovornosti, za svoja dejanja in odločitve vedno najdejo druge krivce. Bolj kot odgovornost jih zanima, kako bi nam porinili Krivdo (beri: preprečili bi nam radi postati odgovorni). Zato nas polnijo s Krivdo, ki jo potem, ko jo posvojimo, izkoriščajo v nas. Z nami vred. 
Kajti - mi Krivde ne izpustimo! Držimo jo, jo ohranjamo v sebi, tiščimo in se ji ne odpovemo.

Še najmanj jih pri tem zanimajo begunci.

Ko imaš enkrat ljudi prepojene s Krivdo, lahko z njimi delaš kar hočeš. Ljudje tedaj sami poiščejo razloge, zakaj mora vse ostati kot je. Vedo namreč zakaj bodo za nekoga volili, da jih vodi, in vedo zakaj jim je tako prav. 
Ne želijo namreč Odgovornosti! 

Krivdo pa vedno lahko ne nekoga zvališ in ga potem preganjaš, ter na koncu po potrebi tudi ubiješ.

Zadnje čase na svojem fejsbuku preberem ogromno sporočil svojih znancev. Niti od zelo blizu ne opaziš napake v tistem, kar sporočajo. Posredno ali neposredno s prenašanjem tujih sporočil. Pravzaprav te Krivda prisili, da ob poslušanju njihovih sporočil razmišljaš: glej, pa saj imajo prav... vse je res! Morda pa jaz nimam prav, ker drugače razmišljam. Morda pa ni ravno vse tako, kot si predstavljam...

Danes sem na facebooku, naletel na fotografijo moškega temnejše polti, ki v pesek na plaži, torej v mivko (kako povedno!) zapiše misel: STOP TERRORISM - WE CONDEMN LONDON ATTACK.

Lepo! Najprej bi ga vprašal: Kdo je to - WE?

Kaj morda ti garantiraš zanje?

Sem torej lahko ziher, da mi WE ničesar ne boste storili? Ker, če se izkaže, da ne bo zmeraj tako in boste WE večina prestopili na drugo stran - a te tedaj lahko pokličem na odgovornost?

Ko smo v tinejdžerskih letih v šestdesetih štopali po Evropi, so nas na švicarski meji vprašali: koliko denarja imaš s sabo, lahko preživiš čas, ki se si ga namenil biti tu, z denarjem, ki ga nosiš s sabo?

V Anglijo pa nas itak niso spustili, če ni nek Anglež, jasno, jamčil zate. To pomeni, da je moral podpisati izjavo, v njej je navedel svoj naslov itd. itd., ker če si potem v Angliji kaj ušpičil in so te policaji iskali, so najprej poklicali njega in je on odgovarjal pred zakonom. Ker je podpisal jamstvo zate!

Saj te je pod tem pogojem spravil v državo. Naj torej odgovarja.

Tile ljudje, ki se zdaj borijo za pravice imigrantov, pa spuščajo v državo - poplavo! Ne jamčijo za nikogar, ne garantirajo ničesar, razen svoje "humanosti", ki pa je splošne narave, ker je samo na deklarativni ravni in brez konkretne odgovornosti.

Kdo jih bo lovil in kje, ko bo prepozno?

Predstavljaj si, da greš po gozdu in naletiš na divjo žival, ki se je ujela v jekleno past.

V agoniji besno opleta okoli sebe. Trpi. Nekdo je bil v gozdu nastavil jekleno čeljust in ta je tlesknila, ko je žival svobodno tekala po stezi. In žival je tako ostala ujeta v njej.

Past je pripeta na verigo in ta je zabita s klinom globoko v tla. Žival se skuša osvoboditi iz nje in izvleči nogo iz čeljusti. Potem pa, nemočna, upehana, na smrt prestrašena, obleži. Komaj je še živa.

Takšni ljudje, kot so tile evropski intelektualci humanisti, elita, pa večina ameriških tudi, bi pohitela ubogi ujeti živali na pomoč. Šla bi k njej in jo začela tolažiti.

Zakaj? Zato, ker so tako vzgojeni in zato, ker idealizirajo žrtev. Tako jih je naučila Krivda.

V resnici pa bi se zgodilo to, da bi jim, če bi tako storili, divja žival odgriznila roko.

Ranjena žival v agoniji ne razmišlja, ker nima časa "razumeti" humanizma, drugih "dobrot" in prednosti zahodne civilizacije. Ne ve niti tega, kdo ji je nastavil past, da se vanjo ujame, ne zakaj se je ujela vanjo. Zato tudi ne ve, kdo je njen rešitelj in kdo rabelj. Zanjo so zdaj vsi sovražniki.

Kdorkoli se ji približa nezaščiten, je v nevarnosti in to mora sam vedeti.

Tu ne gre za gledališko predstavo, temveč za kruto realnost. V primeru, da tega ne razumeš, boš drago plačal šolo. Ostaneš brez roke in izkrvaviš - žival, ki si ji hotel pomagati, pa pogine.

Tačas se tisti, ki je nastavil past (in nastavil jo je obema, tako živali, da se je vanjo ujame, kot tudi tebi, ker ve, kako boš reagiral; ve, da te bo ujel na Krivdo, v katero si vzgojen), torej, tačas se ti ta sadist, ki je to storil, smeji za grmom. 
Posmehuje se tebi in živali.

On natanko ve, kako boš reagiral, ve, kako se obnaša ujeta žival, in ve, kako se divje živali obnašajo, ko so svobodne! Zato pa je tja nastavil past, kjer ve, da bo žival tam tekala in bo neprevidna. Ve tudi, da ji boš šel brezglavo na pomoč, gnan od tistega, kar te je civilizacija učila. Krivda te bo tja speljala!

Pameten človek bi najprej ocenil situacijo, preden gre komu na pomoč.

Američani so imeli Ellis Island na katerem so ustavili vse, ki so prihajali v ZDA v času velikega priseljevanja. Bodisi zaradi karantene za tiste, ki so prišli bolni ali pa je obstajal sum, da bodo zboleli. Pregledali so jih, enega po enega, jih popisali in jih vprašali kaj znajo in ali imajo koga od sorodnikov v ZDA, kamor bi lahko šli, dokler ne najdejo dela.

Skratka, zabeležili so jih, opravili z njimi pogovor, ipd., niso jih kar spustili v državo. Pa niso bili neki mačetarji, ki bi sekali glave in komu grozili, da bodo spremenili ves sistem in tako zavladali ZDA! 
Naše pra-pra-babice niso z mačetami divjale po Washingtonu in New Yorku, in Američanom grozile, da jim bodo spremenile Ustavo.

Ko greš reševat divjo žival, in divja žival je vsaka žival, ki ni del tvoje kulture in navad, in ne razume pravil, moraš najprej sebe dobro zaščititi. Najprej sebe in svoje ljudi!

Ker če ne, vam bodo odgriznili roko.

Namen jim ni napisan na čelu. Ne poznaš jih, zato bodi previden.

Potem se šele odpraviš reševat ljudi, ki potrebujejo tvojo pomoč. To pa, da preprosto verjameš, da je svet dober in da si ti human, če pomagaš potrebnim - je pa velika neumnost in zabloda modernega človeka, ki mu možgani delujejo le polovično. Naivnost namreč pobije več ljudi, kot pa morilec na prostosti.

Nikar ne pozabimo, da se sadist, ki je nastavil past, še vedno smeji izza grma in samo čaka, da se bomo zapletli v njegove nastavljene pasti in izkrvaveli. Jebe se jim za begunce!

Navodilo za reševalce je torej, da se morajo primerno opremiti, kadar gredo nekoga reševat. Preprosto.

Tako, da četudi žrtev šavsne (iz kateregakoli razloga!) po tebi, je roka zaščitena in imaš noge na varnem pred ugrizi. Če ne, ne boš nič opravil.

Potem pa, ko je žival svobodna, šele navezuješ stike z njo. Ker je šele tedaj komunikacija sploh mogoča. Začneš jo spoznavati, postaneš človeški, a previdno in počasi, kajti revščina laže, ker je samo z lažjo, in s prevaro lahko sploh preživela.

Preživela je, ker je bila zvita, sicer ne bi.

Ampak glavni sovražnik - ni žrtev! Žrtev smo mi in imigranti. Oboji!

Pravi sovražnik je pa tisti sadist, ki nastavlja past, da se vanjo ujamemo. Teh sadistov je z obeh strani več kot preveč, z naše jih je še celo več kot je njihovih, "migrantskih".

Njihovi so samo manj prefinjeni lopovi, ki kasirajo za prevoz revežev, če odmislimo teroriste, ki so se vrinili med množico beguncev. Njihovi največji sadisti igrajo igro skupaj z našimi in izkoriščajo poplavo ter nam z njo podtikajo svoje plačance, ki se skrijejo med množico revežev potrebnih pomoči. Ti bodo v prvih letih sicer naredili nekaj škode, a že v naslednjih letih bodo množično preobračali relativno spodobne ljudi v maščevalce svoje vere in iz njih naredili sovražnike njim tuje kulture in še bolj osovražene, naše, civilizacije. Preprosto - uporabili bodo našo demokracijo, da bo delovala proti nam.

Sami se bomo zjebali po naših lastnih pravilih.

Od začetka je komunistov v Sloveniji bila peščica. Pa poglejmo zdaj! Zdaj je antikomunistov le peščica.

Asimilacija ne poteka tako, kot si predstavljamo. Ni potekala niti v primeru priseljevanja ljudi iz drugih delov bivše SFRJ, ki so zdaj jugoslovenarji in imajo svoj program v tuji državi. In ga izvajajo.

Asimilacija poteka obratno. Tako, da nasilnejši, čeprav jih je malo, pogoltnejo manj nasilne!

Tem slednjim, ki se vdajo zato, ker jim je nekdo vzgojil pameten pregovor, da "pametnejši popusti" zdaj nekdo na uho šepeta Krivdo. In vedno se ujamejo na isto finto.

Tako je lahko peščica komunistov, pred vojno, asimilirala vse Slovence po njej!

Kajti, eno samo pravilo velja: Bolj si primitiven in okruten, prej se boš zrinil na oblast in dlje se boš na njej obdržal. kučan je zato ves čas na oblasti, ker je največji primitivec od vseh (njegovega imena ne pišem z veliko začetnico niti v začetku stavka).

In popolnoma na enak način bo Islam asimiliral Evropo!

Pojedel jo bo.

Oni to vedo in na to računajo.

Tisti izza grma - se nam pa reži! Past dobro deluje.

****

Rad bi še razložil, kako deluje Krivda, kakšna je njena tehnologija!

Dvom je kot razpoka v organizmu. Krivda je pa agregatno stanje, neka vmesna stopnja popolne Teme in Luči, pri kateri je tako zelo malo Luči, in s tem tudi upanja, da se to stanje pravzaprav bolj približa Temi, kot Luči! Je torej stanje zelo pomanjkljive zavesti.

Približno tako je z vodo, ko zamrzne v led. Še vedno je voda, toda v drugem agregatnem stanju.

Krivda se torej najprej naseli v razpoko, kot dvom. Potem pa STRAH deluje nanjo kot zmrzal. Vsi vemo, da otrok "zmrzne" v šoli, ko ga je strah. ne more se učiti, nič si ne zapomni, boji se, ne more misliti. Možgani odpovedo. Braniti se ne more, noge mu spodreže strah.

No, in takrat Krivda zmrzuje v razpoki. Vztrajno in počasi... deluje, dokler ne razkolje organizma. Ampak začne z malim dvomom - ki potem zraste v veliko razpoko. Razpoka in dvom se povečujeta s Strahom in Krivdo! Dvom pa raste skupaj z razpoko. Dvom povečuje razpoko, večja razpoka privabi večji dvom, več dvomov... Eno hrani in povečuje drugo!

Posledice so pa katastrofalne za organizem kot celoto. Tako, kot je zmrzal katastrofalna za les v gozdu, ki poka zaradi mraza, iz enakih razlogov kot sem jih navedel prej se enako razkoljemo tudi mi sami.

Kot sem omenil, je Krivda samo agregatno stanje enega in istega; na eni strani je Krivda, na drugi je Odgovornost.

Odgovornost se vedno nahaja na strani Življenja in je zato boljša izbira, če me kdo vpraša. Pravzaprav je edina možna izbira.

Le da tega človeštvo še ne ve. Pa še bo.

Krivda je na strani Smrti. To ni izbira! Je prisila, ki se oblikuje pod krinko "svobodnega odločanja".

Zato pa Odgovornost vedno išče izhod iz težav, in jih tudi najde. Zakaj? Ker je

ODGOVORNA.

Krivda, na drugi strani, ne išče izhoda, išče krivce. 
Ko jih najde, jih kaznuje. Če jih ne najde, si jih izmisli in jih potem kaznuje.

S tem, ko "krivca" kaznuješ, se Krivda ne zmanjša. Poveča se. Ker se Strah veča. 
Jasno, kjer ni Odgovornosti - tam je Krivda.

Več je Strahu, večja je Krivda in vse manj je Odgovornosti.

Odgovornost in Krivda namreč ne moreta sobivati. To je nemogoče, nikoli in nikdar ne bosta hkrati obstajala na istem mestu; ali je eno, ali drugo, oboje skupaj pa ne gre.

Ko že govorimo o agregatnem stanju - voda je lahko led, in za led vemo, kaj počne, ko se vseli v organizem, ki deluje po svoje. Zmrzuje. Srce ti zamrzne!

Voda pa je, ko je primerno ogreta recimo na telesno temperaturo, izredno uporabna. V topli vodi lahko počneš kar hočeš in vse je prijetno! Kopaš se, umivaš, počivaš, igraš....

Ogreješ sebe v njej, zaspiš. Počivaš.

Veš, da je vse v redu in da je vse, kar moraš narediti ko se ohladi, to, da jo ogreješ.

Nič strahu!

****

Še nekaj, da ne pozabim.

V začetku je tudi Moj Bog imel dvom v sebi (dvomil je o sebi), takrat še ni bil Moj. Bil je samo Bog. 
Ker je bil Vsemogočen, se mu nekaterih stvari ni dalo raziskati. Le zakaj bi jih?! Saj je bil vsemogoč in je vse vedel in znal. Kdor je popoln, se ne uči, saj se nima (za)kaj.

Toda imel je Dvom! To pa pomeni, da je imel košček Teme ujet znotraj Luči, za katerega ni vedel, da ga ima. 

Jaz sem vedel.

Ko zaznaš dvom, je dobro ne bežati stran od njega, temveč je pametno zlesti vanj in sam postati Dvom. Takrat ga šele lahko spreminjaš, drugače ga ne moreš. 

Rečeš si: Jaz sem Dvom! 

In si Dvom. Če ga tajiš, ga nikdar ne razrešiš. Toliko o Dvomu, da ne bi po nepotrebnem zakomplicirali, češ, kaj da je to.

Pozneje, mnogo pozneje, ko sem ga jaz prijel v roke, je Bog postal Moj Bog! To pomeni, da ni bil več vsemogočen in popoln. Bil je kot jaz. Zdelo se mu je vredno biti kot jaz.
Ustvaril sem ga po lastni podobi!

Zakaj ga pa ne bi? Sebe poznam!
Če je On nam to naredil, lahko tudi jaz Njemu.

V mojem svetu velja pravilo peskovnika, kdor tebe prvi udari s kanglico, ti njega takoj nazaj z lopatko!

Skupaj sva Dvom očistila in dala Temo k Temi, Luč nazaj k Luči. Vsakemu svoje!

Rodil se mi je kot moj otrok, pravzaprav sem ga sam rodil. 

Tako sem hotel, ker sem ga potreboval in ker se mi to zdelo prav in odgovorno. Hotel sem, da nekdo poskrbi zanj, preden naredi pizdarijo. Ker iz lastne izkušnje vem kako je, če si otrok in si za vse kriv. Nihče te ne razume, nihče ti noče povedati stvari, ti razložiti kako delujejo (največkrat sami ne vedo, le delajo se, kot da vedo). Vsak pričakuje, da boš že vse sam vedel - in to takoj!

Potem pa rečejo, da je Bog krut in neusmiljen.

Potem je Moj Bog rasel v meni, kot otrok. Bog - je moj otrok! Ime mu je MOJ Bog. Zanj odgovarjam.

Kot oče sem bil odgovoren zanj, tako kot je vsak oče odgovoren za svoje dete. Saj ne moremo pričakovati od otroka, da bo odgovoren za vse, tudi ko dela napake. Uči se, madona, saj je otrok! Odgovoren zanj je njegov oče.

Nisem mu nabijal Krivde, kot to sicer počno starši svojim otrokom. Potem pa, ko ti zrasejo, Krivda raste z njimi in potuje naprej, z njihovimi otroci. Enako potem njihovi otroci Krivdo porivajo naprej svojim otrokom in ti spet svojim. In tako naprej, v neskončnost!

Nekje se vendar to mora ustaviti. Nekoč je treba vse sprejeti nase, vso preteklost, vsa dejanja v preteklosti, vse razbite šipe v zgodovini... in sprejeti Odgovornost za VSE.

Stvarstvo to samo hoče in zahteva srečanje z Avtorjem.
Bog ni imel očeta! Mi, človeštvo, smo Bogu oče!

Ko bo zrasel, bo sama Luč, brez najmanjšega Dvoma v sebi.

Zrasel bo v Boga, ki bi si ga vsak oče želel imeti za svojega otroka, vsako Stvarstvo za svojega Boga. In bodo ponosni nanj! 
Jaz bom ponosen nanj.

Zdaj pa so vsi nanj jezni in za vse jim je On kriv! Ker so sami NEODGOVORNI.

****

V Stvarstvu zdaj vlada Krivda. Edina, ki jo lahko izžene s Planeta (jo izrine v nič, kamor spada) = je Odgovornost! Samo ona ima to sposobnost, drugega ni, ki bi to zmogel. Ali - ali! Ali Krivda, ali Odgovornost!

Kjer je Odgovornost, ni Krivde.

Kjer je Krivda - ni Odgovornosti.

In še:

KJER JE KRIVDA, VLADA NEZNANJE.

KJER JE ODGOVORNOST, TAM JE ZNANJE.