OBSTAJAJO LJUDJE I

Če sem prav razumel, je v časih Kralja Arturja in vitezov okrogle mize bil postavljen ideal, ki predstavlja odnos med moškim in žensko. Odnos med vitezom in njegovo damo! Danes je pa videti, kot da se ženska postavlja proti moškemu, moški pa proti ženskam. Skratka - nič odnosa, samo konkurenca med spoloma, povsem čista konkurenca med moškim in žensko. Konkurenca za kaj in do česa? Kaj pa lahko proizvedeta moški in ženska eden brez drugega? To, kar me pri okroglih mizah na televiziji in ob predstavitvah kandidatov in njihovih mnenj,  ko gre za predsedniške volitve najbolj moti (v bistvu me prebada, kot da me hočejo zaklati) je manjkajoči ODNOS. Odnos med dvema, ki ga ni! In o njem ne govorijo. Bom pojasnil, zakaj tega ni v njihovih pogovorih, ko politiki razpravljajo denimo o splavu. Kjer ni odnosa, tudi ni odgovornosti za Življenje. In potem ta odgovornost v celoti pade na žensko. Moška neodgovornost se na odnos do Življenja požvižga, saj življenja ne vidi (množično ga ne vi

Ta država ne varuje ljudi, temveč varuje živalske vrste in zaščitene rastline. Tako skrbi, da ne bi ogrožali okolja s posledicami gradenj hidrocentral. Zato nam je postavila nuklearko! V Černobilu so še kako leto pred nesrečo v nuklearki, po vseh osnovnih šolah organizirali čistilne akcije okrog šol in po pločnikih v mestu. Otroci so pobirali čike po tleh in odlagali smeti. Plastične vrečke, papirčke, odvržene žvečilne, ostanke tulcev od sladoleda, stare dežnike in vse to sortirali, ločevali in odlagali v zabojnike, ki jih je potem pooblaščeno komunalno podjetje odvažalo na posebne deponije, ki so bile označene in varovane, da se odpadkom tam ne bi kaj zgodilo.  Recimo, da ne bi prišlo do samovžiga in bi nevarne snovi, kot so plastične vrečke, igračke in podobne pizdarije zagorele. Kot se to včasih zgodi tam, kje se državi jebe za okolje. Potem so ob proslavi, na koncu akcije (za katero so se zmenili, da bo od tedaj naprej potekala vsako leto), podeljevali priznanja in na

Mnogi omenjajo Luciferja, toda nihče noče čisto jasno povedati, kje se ta njegova energija sploh manifestira, kje jo prepoznavamo in ne nazadnje, kako jo občutimo v Stvarstvu. V Stvarstvu zaznavamo tako, da čutimo. Doma imam levo od umivalnika pralni stroj za perilo (nujno zlo!), na njem pa vedno stoji velika rola papirnate brisače. Ko pomijem posodo, kar sta v mojem primeru krožnik ali dva in zraven še nekaj vilic in žlic, splaknem čisto posodo pod pipo in jo nato posušim s papirnato brisačo. Medtem razmišljam vseh sort reči. Razmišljam o tem, da bi lahko vse papirnate brisače na svetu izdelovali iz koruznih stebel, koruznih listov, iz celuloznih odpadkov te rastline, ki ostanejo ob ličkanju (smukanju koruznih listov s storža, preden ga oružijo). Tudi sicer nič od tega ne gre v nič, saj vse te dele rastlin kmet lahko koristno porabi za steljo živalim, za krmo ali pa jo pokuri kot odpadek. Ampak, rastlina se vedno obnovi in hkrati obnovi vse svoje dele. Kako čudovito!