OBSTAJAJO LJUDJE I

Človeštvo sebe rešuje prek odnosov. Odnosi pa niso instant polenta, ki se skuha v petih minutah! Ali, kot pravi Vodeb, "da se bodo, čez kakšno desetletje ali dve, modreci začeli resno spraševati, kakšne radikalne zakone mora politika sprejemati, da bi se družba zopet normalizirala." Vse, kar človeštvo potrebuje, da bi napredovalo, so emocije! Kolikor je družba sposobna emocij, toliko je napredna. Sicer ni. Ta družba nazaduje. Odnosi in emocije se ne zgradijo s predpisovanjem, gradijo se z (za)upanjem v prihodnost in s stabilnostjo odnosov. Nikakor ne s tem, da država vsak dan sproti lovi ljudi za rep in jim vsiljuje vedno nove predpise, ter jim sproti pobira zaslužek, ki so si ga pridelali z muko in prizadevnostjo. Potem so se pa denar namenili porabiti za družino, pa da si izpolnijo neko svojo željo, ki jo nosijo v sebi že dolgo časa. Prihranki gotovo niso namenjeni temu, da vedno znova pokrivajo nek kurčev davek, ki si ga je čez noč izmislila država zato, da jih ok

Ko sem jih jaz imel 15, jih je moj brat imel 10. Takrat sem "ubil" Boga. Dogodek sem opisal v tekstu BRATJE MORAJO SKUP DRŽAT, ki je na blogu. https://obstajajoljudje.blogspot.si/2017/03/bratje-morajo-skup-drzati.html Ta proces moje edipalizacije se je končal februarja 1983, z dogodkom, ki ga bom opisal posebej drugje, da ne tlačim preveč informacij sem noter. Tekst bom naslovil KAKO SEM SAM SEBE RODIL IN SAM SEBI POSTAL OČE IN MATI. Polovična edipalizacija ne pojasni vseh aspektov same sebe, saj ne pove kaj to je, od kod izvira njena potreba in kaj sploh hoče od nas. Za to, da razkrije sebe, je potrebno notranje doživetje otroka, ki rodi lastne starše in prevzame odgovornost zanje. Tako, kot bi Prvi Starši prevzeli odgovornost za vse ljudi, za človeštvo in za vsa bitja na planetu, in v Vesolju. Za njihovo rojstvo in potem tudi za njihova dejanja. Drugače ne gre. Edipalizacija, kot jo zdaj poznamo, se pred tem ustavi in se neha. Ne gre naprej, ker Telo ne

REVOLUCIJA VS. EDIPALIZACIJA I, II REVOLUCIJA VS. EDIPALIZACIJA I Revolucija kot poskus neuspele in nadomestne množične edipalizacije. Revolucija je vnaprej na propad obsojeni poskus masovne edipalizacije. Edipalizacija je namreč osebna zadeva, poteka pa med otrokom (sinom) in očetom, ni pa možna kot množičen pojav. Masovna edipalizacija (instant edipalizacija) sploh ni mogoča! Poleg tega se prava edipalizacija ne konča z umorom očeta (carja, Boga, kralja...), še posebno pa ne s pokoli bratov. Na kratko: edipalizacija je način, kako se civiliziran (pa recimo temu raje normalen) človek upira avtoriteti.  V družini je to lik očeta, v družbi so to vladar, kralj, car... oni namreč tu na Zemlji "nadomeščajo Boga"! Upiranje avtoritetam  je normalno, ker pomeni uveljavljanje lastne Volje pod soncem. Kar je pravica vsakega bitja. Revolucija je pa simbolično dejanje, ker je neprava, simbolična edipalizacija! Izvaja se sicer pod pretvezo " bratstva in enotnosti