034_MIT O POPOLNOSTI
MIT O
POPOLNOSTI JE MIT VSEH MITOV
naredil je
Stvarstvu več škode, od vseh drugih mitov skupaj!
Moj Bog ni
popoln, uči se.
Popolnost je
samo mit.
Morda je
"popolnost" še največja zabloda človeštva, ki nas zdaj ovira, da bi
si končno uredili človeka dostojno življenje na tem planetu. Za nas je to
usodna zabloda.
Moja naloga
ni moliti k Bogu, temveč pogovarjati se z njim. Seveda, vsak ima lahko svojega
Boga - in jaz imam svojega! Sam sem ga naredil. Imenuje se Moj Bog! Z njim sem
zadovoljen. Za nič ga ne zamenjam.
Ne zahtevam
od Njega popolnosti, on pa od mene ne.
Pravzaprav
"popolnost" kot pojem odnosa med nama, moti odnos, ki ga imava. Ker
to pomeni, da on vse ve, jaz pa nič v primerjavi z njim!
Njegova
popolnost pomeni še, da sem omejen v znanju in da ga sploh ne morem razumeti. Da
ga nikoli ne bom mogel dojeti.
V resnici pa
pri Mojem Bogu ni tako; On sebe razume šele, ko ga jaz razumem!
Pomaga mi, da
bi ga razumel. To je najbolj pogrešal, ko je bil sam, da bi ga nekdo razumel.
Oba se učiva
eden pri drugem. V tem najinem odnosu sva si zato drug drugemu hvaležna za
možnost učenja.
Rekel mi je
še tole:
"Lucifer
je vedno imel o sebi mnenje, da je popoln. Misli, pravzaprav je prepričan, da
vse ve in vse zna. Od zmeraj - za zmeraj. Zato se mu nič ni treba učiti, ker je
popoln. Popolnost - se namreč ne uči. Ni se ji treba. In vendar ves čas zahteva
od drugih potrditev, da je popoln! Užaljen je, če mu je ne priznajo, in se jim
maščuje..."
To bo
Luciferja pokopalo. In vse, ki še padejo na njegovo finto popolnosti.
Popolnosti
ni! Popolnost je mit.
Obstaja le božji Namen! To je dovolj. Okrog njega, z njim in njegovo pomočjo, potem gradimo svoje življenje.