032_O DOBREM IN ZLU
Zdaj ne gre več za osamljenost posameznega človeka, zdaj gre za osamljenost človeštva.
Človeštvo to občuti kor stisko, ki ji ne ve imena. Materija ne sprejema več količine vseh zatajenih stvari, ker jih je prepolna, zato kosti rinejo iz Zemlje ven, telesa vstajajo, ker Planet ne prenaša več laži in sprenevedanja.
Nabiralo se je skozi zgodovino in se nabralo! Zdaj pa Zemlja ne more več.
Človeštvo je temu celo nadelo ime, Zlo je kultura. Pozna ga religija, vsaka ideologija ga ima in ga imenuje drugače. Vsi ga drugače interpretirajo. Reči, da ga nihče ne mara, je isto, kot reči, da ga imajo vsi radi. In da ga hočejo! Zavidajo ga drug drugemu.
Rodiš dva otroka, oba sina, eden je "dober", drugi "slab". Pregovorna Kajn in Abel!
Eden pooseblja "dobro", drugi je slab in zato poosebljeno "zlo". Tisti, ki je "dober", ti je seveda blizu in zato drag, medtem ko drugega ne maraš, ker ti je neprijeten, grd in hudoben! Nič ne uboga, ne posluša te, ko mu govoriš, in vse kar počne, počne po svoje. Ne maraš ga! Kot da ni tvoj sin. Raje bi videl, da ga ne bi bilo.
Razmišljaš: kaj ko bi se Zla rešil, potem bi ostalo samo Dobro...
Zveni logično!
Vzameš mačeto in sinu, ki je Zlo, odsekaš glavo. Tako ti ostane samo Dobro. Zlo si izkoreninil.
Ostane ti torej sin, ki je Dobro in ostaneš ti sam, ki si sam sebi Dob... kajti Zla ni. Iztrebil si ga. Jasno, da ostane samo Dobro, kaj pa naj drugega še ostane, če si pa Zlo izkoreninil?
Toda, sin, ki je Dobro, je imel svojega brata rad...
Zato meni, da si ti zdaj Zlo. Razmišlja kot ti, kar še ni rečeno, da je narobe, saj si ga ti sam tako vzgajal. Vzame še on mačeto in tebi odseka glavo.
Potem se skriva. Boji se srečanja z ljudmi, ker so morda zli. Predstavljajo mu Zlo, medtem ko je on še naprej Dobro. Dobro - ampak z dvomom v sebi! Kaj pa, če...(tako pravi dvom...)?!
Zato od tega dneva naprej, ta "kaj če...", ne rojeva več Dobrega. Resnici na ljubo, ne rodi niti Zla!
Rojeva dvom.
Dvom rodi dvom, in tako naprej. Dvom sam ustvari delitev na Dobro in Zlo. Tako sebi rešuje lastno predstavo o tem, kako je bilo ustvarjeno Stvarstvo.
Brez nekakšne predstave o tem, kakšno je Stvarstvo in kako je v resnici urejeno, kako deluje - pa ni mogoče živeti!
Sčasoma ustvariš takšno kulturo, ki naj bi po tvojem ohranjala Dobro. Zakaj pa ne bi, saj tvoja Kultura iztreblja Zlo! To je naloga tvoje kulture, tvojega naroda, zato obstaja! Zato so narodi, države, kulture, civilizacije sploh ustvarjeni, mar ne?!
Toda Zlo je v vsaki kulturi različno interpretirano. Poleg interpretacije ima Zlo še različne oblike, premnoge razlage okrog tega, kako je nastalo. Obstajajo različne teorije in povsod velja, da je treba ZLO izkoreniniti in ga iztrebiti. Preprosto: odsekati mu glavo.
To je najlažje.
Tako pravi Cerkev, tako pravijo komunisti, tako trdijo fašisti in tako pravijo tudi nacisti. In tako trdi zdaj Islam.
Torej je svet naravnan po njihovi podobi. Lepo jim uspeva. Čestitam!