013_JEZIK NI JEZIK, ČE NE GOVORI 1 str.

V resnici gre pri jeziku za vsebino. Jezik je namreč vreden toliko, kolikor je tvoj.

Tvoj je pa spet toliko, kolikor lahko z njim sebe izraziš.  Jezik je povezan s lastno Voljo, z željo po preživetju.

Nisem opazil, da bi učitelji slovenščine v šoli ta jezik učencem dajali v uporabo. Meni so bolj videti podobni zaporniškim stražarjem, ki ga imajo ujetega in zaprtega v koncepte. Pazijo, da ga mi ne bi uporabljali, da ne bi z njim pobegnili iz njihovega smrdljivega zapora, bili z njim prijatelji, se nekontrolirano smejali, se  skupaj z njim hihitali Življenju v fris in ga tako delali sebi in njemu živega.

Da bi z njim zdivjali čez polje, čez travo, čez hrib.... in si končno povedali zgodbe o sebi, o svetu, o željah, ki jih imamo, bili svobodni, več kričali kot govorili (jezik ima to rad!)

Prej bi rekel, da ga filtrirajo, kot pa učijo. Uporabljajo ga za izsiljevanje, nadzorovanje, pogojevanje... Uporabljajo ga kot grožnjo. Jezik tako trpi!

Moj ni tak. Mojega sem jim iztrgal iz rok, dolgo časa potem, ko so mi ga vzeli. In zdaj je moj!

Moj jezik govori zame.

Govoriti, da je slovenščina naš jezik.... je približno toliko res, kolikor je res, da ga Slovenec dejansko zna uporabljati kot orodje svojih misli, s katerimi nekaj pove o sebi.

Ali pa da ga kdo sploh sliši, kadar hoče kaj povedati. Prej bi rekel, da ga ne.

Prej bi rekel, da je Slovenca sram lastnega jezika, ker ne sme sebe povedati z njim. Išče besede... Ko ga kaj vprašaš šele začne razmišljati, prej sploh ni razmišljal, ni si upal... Hej, človek božji, jezik ni v besedi - jezik je v kriku!!! Beseda pride kasneje.

Ta narod je evolucijsko še v predverbalnem obdobju otroka, ko bi se moral izražati z grozo in kričanjem, pa se namesto tega trudi biti civiliziran in se je zato priučil govoriti ločeno od teže, ki jo nosi v prsih in v telesu.

Glede na število samomorov, Slovenec raje uporablja štrik, kot besede! Očitno je slovenščina zelo zadrgnjen jezik, okrog grla zadrgnjen.

Ob vsakem kulturnem prazniku otrokom povedo, da imamo Slovenci svoj jezik in da ga moramo zato ceniti. Ceniti?! Koliko nas stane, da ga smemo imeti?

Vendar pa velja, da ni jezik, če z njim nič ne poveš. Ni jezik, če ne govori!

Zato, da nič ne poveš, je vsak jezik dovolj dober. Tudi tuj!

Zdaj, ko je Beseda moja, popravljam stavek iz Svetega Pisma! Dopolnim ga tam, kjer se pojavi beseda Beseda. 

" Najprej je bila Beseda" 
in 
" Beseda je meso postala..."

Dopolnim z: Beseda bo meso (telo!) postala, (bo resnična!) šele tedaj, ko bo Telo zaupalo Besedi.
Prej pa se to ne bo zgodilo. Ko pa se bo - bo Materija sledila Besedi.

Odvisno je torej od Besede, ne od Telesa! Telo je od ZMEROM resnično.

Beseda je še vsakokrat do sedaj izdala Telo in nato pobegnila na varno razdaljo, od koder je potem zviška ocenjevala vse pod sabo. Predvsem je ciničen način, kako je Beseda bila do sedaj navajena ocenjevati rabo same sebe v lastnem Manifestiranem svetu.