093_KAJ NAM JE SKUPNO - KO SE ODLOČIMO, DA IMAMO NEKAJ SKUPNEGA

Citat nekoga, ki tako začne svoj komentar na portalu: "Ljudje imamo rit."
Moja pripomba na to: drugovi vojnici - vrlo dobro!!! 

(odg.: služimo narodu...)

Za produktivno debato je nujno, da imajo vse strani skupno referenčno točko, tako da se vse izgovorjeno lahko zalepi za njo, sicer vse stvari počasi izgubljajo smisel. Tako do Smisla vsega niti ne pridemo!

Skupna referenčna točka pa je nekaj, kar je pritrjeno v Vesolje in se ne zmakne, ne glede na to, kako kdo pritiska, da bi se premaknilo; tam je, in na to se lahko zaneseš. 

(ker Boga pač vsi ne upoštevajo, ali pa imajo v zvezi z Njim zamere).

To referenčno točko potem vsi v debati morajo upoštevati.

Diktatura denimo pravi, da moramo vsi upoštevati dogmo ali pa Manifest! Vendar v diktaturi debata ni mogoča, ker ni skupne referenčne točke okrog katere se lahko dogovorimo, da jo bomo spoštovali. Ista stvar pač vsem ne pomeni isto ali enako..

Naj povem, da pri nas ni niti ustave, s katero bi se vsi strinjali; ob njenem nastanku, nas nihče ni vprašal, če smo se okrog nekaterih reči v njej vsaj sporazumeli. To pomeni, da se med sabo ne razumemo niti okrog tega, v kakšni skupni državi lahko pre-živimo (kakšni minimalni standardi skupnega življenja brez pobijanja nam zadoščajo). Da ne govorim o tem, da migrantov sedaj nihče ne sili naj spoštujejo ustavo tistih, ki tu živijo in ustvarjajo.
Kadar pridem k drugemu v hišo - sem gost!
To spada med osnove lepega obnašanja. Spoštujem hišni red! Če mi ni všeč, ne hodim tja, še posebno mi ne pade na misel, da bi vdrl v špajzo in pomakal svoje prste v njihovo marmelado.

Primer skupne referenčne točke (skupnega "boga") je tale: če živimo - je Življenje pomembno! 

Ker če nam ni vsem pomembno, potem se nimamo o čem pogovarjati.

Zame je takšna referenčna točka GRAVITACIJA. Kar gre gor, mora nazaj dol.
Materin izum. Kar se mene tiče - je Gravitacija najpomembnejši izum, kar jih je kdaj bilo in pomeni dosti, dosti več kot pa samo to, kar naši možgani najprej pomislijo, ko izrečejo besedo: gravitacija!
Gravitacija in Telo sta povezana na način, kot ga bomo v prihodnosti šele razumeli, ker zdaj ga ne.

Ponavljam: gravitacija je najpomembnejši med vsemi Materinimi izumi.

Drugi si bodo gravitacijo razlagali po svoje, jaz pa jo imam za privlačnost Planeta, ki je živ in je zato zame oseba. Z njim se lahko pogovarjam!

Morda je v njej skritega tudi nekaj njenega/njegovega ljubosumja, in pa seveda strah, da nas ji/mu ne bi kdo vzel! Ta planet nas ima rad.

Od tod potem po moje izhajajo vse fizikalne izpeljave in sploh definicije privlačnosti. Ne glede na razne šole, študije, znanstvene razlage, zame to je in ostaja privlačnost osebe, ki je naš planet in ima rad svoja bitja.
Po njem hodimo, planet nas ima za svoje, za nas (ga) skrbi.

Sila gravitacije nam omogoča razumeti, kaj je gor in kaj dol. Sčasoma smo zaradi Zemljine privlačnosti (sile gravitacije), pridobili sposobnost določanja teže predmetov in tudi ljudi. Denimo ženske, ko leži na tebi! Brez gravitacije ne bi čutil teže njenega telesa na svojem. To bi bila velikanska škoda. Ne poznati tega... raje niti ne pomislim!

Poleg tega smo se naučili določanja še drugih smeri, recimo kaj je vodoravno, kaj navpično. Gravitacija nam omogoča orientacijo v prostoru.

Potem pa, kadar rečemo "kar gre gor, mora pasti dol..." pravzaprav sebe in druge učimo osnove vzročno-posledičnega sklepanja. Tedaj se zavemo, da je nekaj bilo prej, da pa drugo temu sledi. Torej, nekaj še pride zaradi akcije, za kateroi smo se odločili in jo izvedli. In je zato med vzrokom in posledico logična povezava. Vse kar zdaj počnemo vpliva na nekaj, kar še pride, kar še bo.

Tako naše razumevanje Časa in Prostora vpliva na naše mišljenje. Med drugim.

To je podobno, kot "Ljudje imamo rit".
Od tu začnemo. Če seveda upoštevamo enaka ali celo ista izhodišča, potem se lahko pogovarjamo in se tudi sporazumemo. Če ne - se ne. Takrat se izrivamo!

In pa, seveda, Namen! Namen je pomemben.
Potreben je, ker brez njega ni smeri v katero bi razmišljali. Ne glede na to, kar si mislimo in v kar smo prepričani, je ŽELJA tista, ki je ustvarjalna. Kajti Ona je ustvarila Življenje, Ona pazi nanj, Ona ga vodi. Ona vodi vse Vesolje. 

Želja je odgovorna za začetek Življenja in Želja ga tudi ohranja.
Želja JE Mati Vsega!

Za diktature je značilno, da izvajajo abortus odraslih ljudi (vojne so abortusi odraslih ljudi!) in že samo s tem izpričujejo svoj pravi namen.
Okrog tega se NIKOLI ne bomo strinjali! Jaz in diktatura.... ne gremo skupaj!

Če ima neka ideologija ali religija namen uničiti Življenje, se pravi reševati svet z ubijanjem, izločanjem, pogromi, maščevanjem ... s selekcijo o tem kdo sme živeti in kdo ne sme.... se tam ne bomo srečali NIKOLI! 
Tam ni tiste pol poti, ki bi jo jaz napravil zato, da se z nekom uravnovesim.

****

Kadar razmišljamo, razmišljamo "primerjalno".

Tako smo navajeni.

Ne razmišljamo v okviru naših potreb, ki so, preprosto povedano, potrebe Telesa, kot jih telo čuti. Ne priznavamo Telesa, ker ne priznamo obstoja Zavesti človeštva, ki izhaja iz izkušenj na Zemlji! In zato ne priznamo evolucije čustev kot edinega merila za napredovanje človeške družbe.

In vendar - so naša čustva edina garancija za napredovanje človeške družbe in človečnosti med nami!

Mi smo to, kar čutimo! Če nič ne čutimo, nas ni, ker ne obstajamo.

Če nimamo čustev, smo brez možnosti, da bi ugotovili, kaj potrebujemo in česa si želimo.

Potem tekmujemo, da bi sploh vedeli kaj hočemo, saj brez čustev nimamo stika s sabo, torej tudi ne meril.

Tekmovanje pa je - Hudičeva lestvica! Te lestvice ni mogoče zadovoljiti, ker bo vsak od tekmecev sebe primerjal z drugim in bo od Boga zahteval: daj mi VEČ kot daješ njemu.

Takšen način razumevanja sveta pomeni, da smo brez meril! Ko tekmujemo, ne vemo kaj pomeni DOVOLJ.

Imeti DOVOLJ je stanje, ko smo lahko zadovoljni s sabo.

Dovolj je namreč povezano s Telesom in zadovoljitvijo potreb, to je občutek zadovoljstva, ko so tvoje potrebe, želje in zahteve povezane s Telesom. Telo je tista Zavest, ki ve kaj si, kdo si, ker razmišlja z "želodcem" , ki je nekam pripet. Ker je usidran v resničnost je v stiku z resničnostjo. Zato je resničen.

Ni resnično tisto, kar sebe z enim administrativnim sklepom v parlamentu proglasi za resnično! 

Pri drugih je "želodec" imaginaren in zato nikoli sit ali poln. 

S prenažiranjem in pretiravanjem se požrešnost še povečuje, ker je želodec imaginaren in tistega, kar obstaja v virtualnem svetu, ni mogoče napolniti.

Požrešnost se tedaj ne zmanjšuje, nihče virtualne lakote izmišljenega želodca ne more potešiti. Lahko samo sanja o tem, da bo enkrat sit, potešiti ga pa ne more.

Tako nastanejo prazne obljube o "svetli prihodnosti".

Sistem je prav takšen imaginaren želodec. Država ga polni, pa nikdar ne napolni. Večno je nezadovoljen. 

Sistem postavijo in vzdržujejo tekmovalci brez stika z lastnim Telesom. Zato ne more biti drugačen, kot je.

Še drugače povedano - takšen izmišljen želodec je neprestano podhranjen, izmišljeno je večno lačen (gospodarska rast takega sistema je zapovedana!) in je zato vse bolj požrešen, ker tekmuje. Brez drugega merila, ki bi bilo v stiku resničnostjo, je obsojen na primerjanje z drugimi. To je tudi samo bistvo tekmovalnosti. 

Zato je neskončen. 

Tega želodca ni mogoče zapolniti in ga zadovoljiti.

Zadovoljen je samo s tem, da izniči svoje tekmece. Se pravi, da uniči "sovražnika". Potem mora to ponavljati.

Takšen človek ima drek v glavi. Njegovi možgani ne reproducirajo (si ne predstavljajo!) resničnosti, temveč si jo izmislijo. To se imenuje potem ideologija. 

Ta pa samo osmišlja maščevalnost. Luciferjeva lestvica prenaša vse odnose v virtualni svet, ker resničnega ni sposobna dojeti. Resnica je za takšen virtualni sistem samo stvar interpretacije!

Zato komunizem samo obljublja svetlo Prihodnost, do nje pa nikdar ne pridemo.

Resnici na ljubo, enako počne tudi Cerkev, saj se je komunizem pri njej navzel miselnih vzorcev, ki so potrebni diktaturi za uspešno manipulacijo z ljudmi in njihovo nesrečo!

****

V Nebesih ni nič.

Vse je tukaj, v Materialnem (Materinem!) svetu. Vse je prav tu, kjer smo zdaj, torej v Manifestaciji. Mi smo na najboljšem kraju v Vesolju, v najboljšem času od vseh časov, ki so kdaj bili, vsa orodja za spoznavanje Vesolja in odnosov v njem so prav tu! Nikjer drugje jih ni. Vse rešitve so tukaj, z nami!

Komunistična večno obljubljana "Prihodnost" je ista zabloda kot idealiziranje Nebes med verniki!
Sistem sam vzdržuje pomanjkanje, kajti noben režim (nobena diktatura) ne bi funkcionirala v izobilju, zato pa režim izobilja ne dopusti! Ne sme ga biti.

Diktatura sama proizvaja pomanjkanje, saj je to vse, kar potrebuje za nadaljevanje režima.

Človek mora v sistemu samo misliti, da ima izbiro, v resnici pa je ne sme imeti. 

Potem diktatura lahko funkcionira.

Šele takrat je maščevanje nekaj, kar funkcionira. In tedaj umor postane nekaj sprejemljivega in vsakdanjega.

Jaz recimo ničesar na prazno ne obljubljam, samo povem kaj bo.

Vem, kaj nas čaka: Resnica je zapovedana in ni samo neka poljubna interpretacija.
Je tukaj in zdaj! Ni Tam.

Tam ni nič. Tisti, ki so še tam, ker so umrli, bodo prišli nazaj sem! Ne bodo hoteli biti sami, nekje kjer nas ni. Nebesa bodo sama želela sem, k nam, ker je tu vse, kar so si vedno želela! Vse, kar je zanimivo v Vesolju, je tu, z nami, pri nas! Vsi bodo hoteli biti tu.
In tudi bodo z nami!
V mojem Vesolju  "HOČEM" namreč nekaj pomeni.