085_NI ŽIVLJENJA BREZ VODE
Kar bom zdajle povedal, najbrž le malo ljudi ve. Večina ne ve ali še ne ve. Toda jaz vem.
V enem človeku so-bivata Telo in njegov Um!
V tej čudni (neenakopravni) španoviji je Telo podcenjeno in skozi tisočletja ostaja v vlogi pretepene in ustrahovane ženske. Um je pa gospodar, ki se šopiri, ima glavno besedo, brca svojo žensko (ki je telo), jo prisiljuje v dejanja, ki ji niso po godu, posiljuje, ji ukazuje in je hkrati večno nezadovoljen s tem, kar telo zmore. Nič mu ni prav, vedno bi raje nekaj drugega...
Predstavljajte si, da je življenje v telesu zelo podobno poroki z žensko, ki je nenadoma ne maraš več. V začetku si jo imel rad, potem pa... Potem ti je pa začela iti na živce. Še sam ne veš več kako bi jo še poniževal, se ji maščeval, ji povedal, da ne sledi tvojim zahtevam.
Zato dostikrat pomislim: ubogo naše telo!
Uboga ženska, ti žena moja zlata... kaj vse sem ti naredil!
Materija je v principu ŽENSKA! Tudi moško telo je ženska, ker smo v materialnem svetu poročeni z Materijo! Učimo se Materinega jezika in ga sprejmemo ali pa ga zavračamo. Toda... vsakemu od nas Mati da slovar, vsak od nas ima telo. S telesom dobi tudi Telo, ki je zavest telesa. Z njim razume (ali pa ne razume) Planet in pravila, ki veljajo v Materinem (materialnem) svetu.
In vsak ga ima! Čisto vsak.
Tudi ljudje, ki jih ne maram ga imajo.
Ni res, da jih ne maram, le tega ne maram, kar delajo svojemu telesu. Kako delamo z njim.
Kot bi imeli psa in ga maltretirali, ga puščali na mrazu, da ima ozebline. In potem z leti telo oslabi in napadejo ga bolezni. Zdravnik pas e tedaj, ko prideš k njemu po pomoč, solidarizira z Umom, z možgani, ne s Telesom!
Zdravnik je nekdo, ki sklene s pacientovimi možgani zavezništvo kako bosta to ubogo, utrujeno in bolno žensko, ki je naše TELO, disciplinirala in jo vrnila nazaj na delo, v službo, da bo služila! Zato je zdravnik plačan! Zato ga sistem plačuje in to zdravnik dela.
Tako so se zmenili.
V resnici... ne sovražim človeka, imam rad njegovo telo. Telo, pisano z veliko je pamet, ki jo ima telo, njegova zavest, njegov občutek pripadnosti planetu, ker izhaja iz njega.
Naše Telo je pravzaprav konzularno predstavništvo Planeta pri ljudeh. S Telesom Planet razumemo, seveda, če komuniciramo prek našega predstavništva z njim. Če imamo diplomatske stike s Planetom!
Telo simultano prevaja.
Ne maram pa Uma, ki je ves v možganih in nima stikov s Telesom. Takšen, od Telesa odtujen Um, se na Telo sploh ne ozira.
Razlika med možgani (Umom) in telesom (Telo kot zavest!) je pa v tem, da smo v Telesu povezani z vsemi bitji na planetu. Včasih smo rekli (oz. tako smo navajeni reči in od drugih slišati), da brez vode ni Življenja! Res je tako.
Vendar ima voda še druge lastnosti, funkcije, dolžnosti... ki jih ne vidimo. Voda je prenašalec informacij, je medij in prinašalec Zavesti, ki daleč presega vse tisto, kar so nam v možgane naložili (nam vsilili) šola, starši, kultura, navade... sorodniki, starejši in "izkušenejši" (beri: bolj prilagodljivi) od nas. In na koncu je vse to združeno v sistem.
Toda, VODA JE ZAVEST, mi pa smo v resnici vezna posoda te Zavesti na planetu in smo ENO skupaj z njo. Čutimo z drugimi, ko in če si dovolimo ta luksuz, in se te prednosti sploh zavedamo.
Človeški organizem je 70% voda!
Tudi ta voda, ki je v nas in smo mi - spada k vsej drugi vodi, ki je na planetu. V resnici pa k vodi vsepovsod v Vesolju, tam kjer je Življenje. Voda se povsod uči od Življenja! V nas enako kot drugje. Se mi učimo od nje? Jo učimo svojih čustev in z njimi naših izkušenj?! Če to hočemo, potem je tako!
Zato je voda Zavest vesolja - in ta je v nas na dosegu naše dlani.
Polni smo vode, mi smo rezervoar z vodo vesolja, a ne pijemo iz nje, ne napajamo se z njo, ne upamo si stopiti vanjo. In zakaj ne?!
Smo vezna posoda. Povezani smo.
Voda je znanje, ki v nas deluje na načine, na katerega niti ne pomislimo. Vendar ta način deluje tudi brez našega vedenja in brez znanja o tem.
Potem rečemo: brez vode ni Življenja...
Ja, res je!
Le da tega ne vemo še kako prekleto res je. VODA je kot medij, INTELIGENTNA.
Kot smo se v šoli učili o veznih posodah pri fiziki, so pri vezni posodi vsi njeni deli povezani. Mi, kot del skupnosti posod smo del te ogromne vezne posode, ki je človeštvo.
Ko se gladina pri nekom zniža (gladina kot zavest o tem, da smo del človeške skupnosti) se pri drugem zviša. Potem se gladine izenačijo, oz. tendenco kažejo, da bi se izravnale. Ljudje včasih čudno kažemo to željo, vendar ta želja je, obstaja.
Če se lahko, če sami to dopustimo, potem se gladine uravnavajo in znanje se prenaša. Voda se pretaka, bi se reklo v enostavnem jeziku.
Če le hočemo biti del te posode, je tako!
Kaj pa, če gradimo pregrade, zidove, bunkerje, utrdbe in jezove, da nas ločijo ene od drugih in ne dovolijo, da bi nas skupno znanje prežemalo in nam dovolilo razumeti, da nismo ločeni od drugih, da smo del eden drugega?! Da spadamo in pripadamo, da smo v resnici ENO? Da smo en organizem.
Zato, tudi kadar nekoga žalim in ga napadam po forumih na internetu, v resnici samo vzamem kladivo in razbijam po njegovem zidu. Bedno je, saj vem, ker to izraža mojo nemoč. A drugače ne znam, ne morem. Pravzaprav moram tolči po zidovih, ker me omejujejo.
Saj ni da bi hotel koga žaliti... No, ja, poskušam napasti njegov Um, da bi spustil tok Zavesti skozi sebe... ne mene, nisem jaz tu bistven ali pomemben - sebe naj spusti k sebi!
Dvigne naj zapornico, spusti naj notranji tok vase, reko, ki jo je zajezil, da ga preplavi tisto, kar bo potem priteklo k njemu, to kar bo prišlo vanj. Kaj pa vem, kaj vse je sebi prikrival!
Jaz pravim, da odriva večino sebe stran od sebe, pa sam zato ne ve kaj ima, ne kdo je. Sebi in drugim!
Tisto (večji del njega) pa še čaka, ker bi se rado nateklo (zateklo) k njemu kot nekaj, kar nikdar ni imelo doma. Ker pač nikjer ni bilo dobrodošlo.
Če pa to sprejme, tedaj vse Izgubljeno najde svoj pravi Dom.
Um je indoktriniran - Telo nikoli!
Telo je zdaj prisiljeno služiti Parazitu, kakršen je naš indoktrinirani Um, ki izkorišča Življenje in ga zlorablja. Ni povezano v enoten tokokrog Življenja in mu ne služi, hoče mu poveljevati, mu ukazovati...
V začetku življenja je otroček = Telo.
Otrok razmišlja s telesom. S telesom čuti! Možgani pa tedaj.... capljajo za njim, se učijo od njega. Učijo se iz izkušenj telesa!
Vse to je že v njem, v človeku, v bitju, jaz nisem prav nič ne prinesel ne odnesel, mu vzel ali ukradel... Samo s prstom nekomu nekaj kažem, ko ga užalim... zato užalim!
No, na nek način kradem. Vedno kradem, kjer le morem in kadar le morem. Od kogarkoli! Toda krasti nekaj od nekoga, ki niti ne ve, kaj vse ima... je to krasti?!?
Približno takole se je gradil moj odnos s svetom:
TAT
Kradel sem. Mnogim sem vzel pa nič vprašal. A nisem jemal le zase, temveč tudi za tiste, ki me niso za nič prosili. Ti ne vedo, da bi bili komu kaj dolžni, niti da so od koga kdaj kaj prejeli; ne vedo, da so še kako dolžni onim, ki se jim še sanja ne, da bi jim kdo kdaj kaj vzel, kaj šele, da bi jim bil kaj dolžan.
Sedaj vračam, kar sem vzel, z obrestmi in večkrat pomnoženo. Pogledam, in še mi ostane:
Jaz sem!
Moja Želja se ne prilagaja NIKOMUR.
Nikomur tudi ne dovolim, da bi mi jo omejeval, jo zmanjševal ali me nagovarjal k temu, naj se ji odpovem. Ne prilagaja se Ona drugim - temveč se VSE prilagaja Njej!
Zdaj vem nekaj, česar prej nisem vedel.
Bi radi slišali, kakšna je moja Želja?
OD MOJE ŽELJE SE VESOLJE STRESE
Tako velika je.
Voda je medij, ki povezuje Zavest vsega vesolja! Ta Zavest se uči od vseh in hkrati - vse uči!
Moj Bog pravi, da bi lahko naenkrat dvignil vse zapornice, ki smo si jih postavili v sebi skozi vso zgodovino, Bog ima to moč storiti, da bi lahko zrušil vse jezove hkrati, ki smo jih v sebi zgradili proti Zavesti! In mi se temu ne bi mogli upreti, vsa Zavest bi nas poplavila, nas vse hkrati zalila.
Kako bi to prenesli?!
Nas bi ta Zavest preplavila, nas odnesla, potem bi nekateri plavali še nekaj časa, preden bi potonili - kaj pa potem?
Zato bi jaz raje videl, da je to dejanje naše svobodne volje, da je zavestno in da Zavest ve kaj dela. Naj se zgodi dovolj počasi in naj se zgodi s skrbjo za naše življenje.
Naj ne bo prisila.
Zelo jasno sem si sposoben predstavljati, kaj bi se nam zgodilo, če bi Bog odstranil vse ovire svoji Zavesti, podrl vse zapornice in jezove, ki smo jih gradili sebi. Kajti - obstajajo zelo tehtni vzroki in razlogi, zakaj smo jih postavljali sebi in drugim, te meje, vse ograje, in gradili visoke zidove!
Nismo pa vedeli, da smo hkrati s tem sebe ločili od Njega.
Meni se je enkrat zgodilo. Možgani so odpovedali (leta 1983) in tedaj sem lahko preživel le zato, ker je Telo prevzelo razmišljanje, ko možgani niso bili več sposobni nositi. Telo je mislilo zame namesto glave!
Možgani so bili pa neuporabni.
Če se bo to tako zgodilo Planetu.... ne bo preživel nihče!
In ko se ozrem okrog sebe, vidim da se po planetu zdaj ravno to dogaja. Možgani odpovedujejo.
Mislim, da se temu, kar se je tedaj meni zgodilo v osemdesetih letih, nihče ne bo izognil! To nas vse čaka, to nam je namenjeno. Postali bomo Telo.
Mi SMO Telo!!!
Ljudje smo sužnji civilizacij, jaz pa nisem (več). Odvisen sem od soljudi in od odnosov, ki sem jih ustvaril skupaj z njimi. Odvisen sem od njihovega zaupanja, ki sem ga zgradil z drugimi, in oni do odvisni mene. Nisem pa odvisen od sistemov, ki jih je ustvaril Um, ko je bil brez stika z lastnim Telesom.
Če civilizacija pade, padejo tudi sami! Brez navad ne bodo sposobni preživeti tu, ne začenjati znova.
Zdaj so moji možgani v službi telesa.
Moj Um je v službi Telesa in je presrečen, da je končno našel svojo pravo vlogo.
Mislim s telesom, kot kak dojenček!
Čustvo je misel, misel pa čustvo.
Izkušnje mi pomagajo, da zdaj lahko ustvarim neko zunanjo formo, ki je drugim sprejemljiva, ker so nanjo navajeni. To je forma odraslega človeka. Nanjo je moje okolje navajeno.
Toda, doma jokam pri vsakem filmu, pri kruti novici na dnevniku, pri misli na druge ali kadar poslušam pesem na radiu.
Kralj je v resnici služabnik! In to je zelo rad. Ve, da je to njegova prava vloga.
Ta vloga ga izpolnjuje in ga dela resničnega. Zato morajo možgani biti v službi Telesa in ne narobe, kot smo navajeni.
Zato morajo vlade poljubljati tla, koder hodijo njihovi državljani! Ta tla naj častijo. Kdor pa tega ni sposoben, naj ne vlada.
Nekateri pravijo, da ne potrebujejo Boga in lahko čisto dobro živijo tudi brez njega. Naj poskusijo živeti brez vode, če morejo!
V enem človeku so-bivata Telo in njegov Um!
V tej čudni (neenakopravni) španoviji je Telo podcenjeno in skozi tisočletja ostaja v vlogi pretepene in ustrahovane ženske. Um je pa gospodar, ki se šopiri, ima glavno besedo, brca svojo žensko (ki je telo), jo prisiljuje v dejanja, ki ji niso po godu, posiljuje, ji ukazuje in je hkrati večno nezadovoljen s tem, kar telo zmore. Nič mu ni prav, vedno bi raje nekaj drugega...
Predstavljajte si, da je življenje v telesu zelo podobno poroki z žensko, ki je nenadoma ne maraš več. V začetku si jo imel rad, potem pa... Potem ti je pa začela iti na živce. Še sam ne veš več kako bi jo še poniževal, se ji maščeval, ji povedal, da ne sledi tvojim zahtevam.
Zato dostikrat pomislim: ubogo naše telo!
Uboga ženska, ti žena moja zlata... kaj vse sem ti naredil!
Materija je v principu ŽENSKA! Tudi moško telo je ženska, ker smo v materialnem svetu poročeni z Materijo! Učimo se Materinega jezika in ga sprejmemo ali pa ga zavračamo. Toda... vsakemu od nas Mati da slovar, vsak od nas ima telo. S telesom dobi tudi Telo, ki je zavest telesa. Z njim razume (ali pa ne razume) Planet in pravila, ki veljajo v Materinem (materialnem) svetu.
In vsak ga ima! Čisto vsak.
Tudi ljudje, ki jih ne maram ga imajo.
Ni res, da jih ne maram, le tega ne maram, kar delajo svojemu telesu. Kako delamo z njim.
Kot bi imeli psa in ga maltretirali, ga puščali na mrazu, da ima ozebline. In potem z leti telo oslabi in napadejo ga bolezni. Zdravnik pas e tedaj, ko prideš k njemu po pomoč, solidarizira z Umom, z možgani, ne s Telesom!
Zdravnik je nekdo, ki sklene s pacientovimi možgani zavezništvo kako bosta to ubogo, utrujeno in bolno žensko, ki je naše TELO, disciplinirala in jo vrnila nazaj na delo, v službo, da bo služila! Zato je zdravnik plačan! Zato ga sistem plačuje in to zdravnik dela.
Tako so se zmenili.
V resnici... ne sovražim človeka, imam rad njegovo telo. Telo, pisano z veliko je pamet, ki jo ima telo, njegova zavest, njegov občutek pripadnosti planetu, ker izhaja iz njega.
Naše Telo je pravzaprav konzularno predstavništvo Planeta pri ljudeh. S Telesom Planet razumemo, seveda, če komuniciramo prek našega predstavništva z njim. Če imamo diplomatske stike s Planetom!
Telo simultano prevaja.
Ne maram pa Uma, ki je ves v možganih in nima stikov s Telesom. Takšen, od Telesa odtujen Um, se na Telo sploh ne ozira.
Razlika med možgani (Umom) in telesom (Telo kot zavest!) je pa v tem, da smo v Telesu povezani z vsemi bitji na planetu. Včasih smo rekli (oz. tako smo navajeni reči in od drugih slišati), da brez vode ni Življenja! Res je tako.
Vendar ima voda še druge lastnosti, funkcije, dolžnosti... ki jih ne vidimo. Voda je prenašalec informacij, je medij in prinašalec Zavesti, ki daleč presega vse tisto, kar so nam v možgane naložili (nam vsilili) šola, starši, kultura, navade... sorodniki, starejši in "izkušenejši" (beri: bolj prilagodljivi) od nas. In na koncu je vse to združeno v sistem.
Toda, VODA JE ZAVEST, mi pa smo v resnici vezna posoda te Zavesti na planetu in smo ENO skupaj z njo. Čutimo z drugimi, ko in če si dovolimo ta luksuz, in se te prednosti sploh zavedamo.
Človeški organizem je 70% voda!
Tudi ta voda, ki je v nas in smo mi - spada k vsej drugi vodi, ki je na planetu. V resnici pa k vodi vsepovsod v Vesolju, tam kjer je Življenje. Voda se povsod uči od Življenja! V nas enako kot drugje. Se mi učimo od nje? Jo učimo svojih čustev in z njimi naših izkušenj?! Če to hočemo, potem je tako!
Zato je voda Zavest vesolja - in ta je v nas na dosegu naše dlani.
Polni smo vode, mi smo rezervoar z vodo vesolja, a ne pijemo iz nje, ne napajamo se z njo, ne upamo si stopiti vanjo. In zakaj ne?!
Smo vezna posoda. Povezani smo.
Voda je znanje, ki v nas deluje na načine, na katerega niti ne pomislimo. Vendar ta način deluje tudi brez našega vedenja in brez znanja o tem.
Potem rečemo: brez vode ni Življenja...
Ja, res je!
Le da tega ne vemo še kako prekleto res je. VODA je kot medij, INTELIGENTNA.
Kot smo se v šoli učili o veznih posodah pri fiziki, so pri vezni posodi vsi njeni deli povezani. Mi, kot del skupnosti posod smo del te ogromne vezne posode, ki je človeštvo.
Ko se gladina pri nekom zniža (gladina kot zavest o tem, da smo del človeške skupnosti) se pri drugem zviša. Potem se gladine izenačijo, oz. tendenco kažejo, da bi se izravnale. Ljudje včasih čudno kažemo to željo, vendar ta želja je, obstaja.
Če se lahko, če sami to dopustimo, potem se gladine uravnavajo in znanje se prenaša. Voda se pretaka, bi se reklo v enostavnem jeziku.
Če le hočemo biti del te posode, je tako!
Kaj pa, če gradimo pregrade, zidove, bunkerje, utrdbe in jezove, da nas ločijo ene od drugih in ne dovolijo, da bi nas skupno znanje prežemalo in nam dovolilo razumeti, da nismo ločeni od drugih, da smo del eden drugega?! Da spadamo in pripadamo, da smo v resnici ENO? Da smo en organizem.
Zato, tudi kadar nekoga žalim in ga napadam po forumih na internetu, v resnici samo vzamem kladivo in razbijam po njegovem zidu. Bedno je, saj vem, ker to izraža mojo nemoč. A drugače ne znam, ne morem. Pravzaprav moram tolči po zidovih, ker me omejujejo.
Saj ni da bi hotel koga žaliti... No, ja, poskušam napasti njegov Um, da bi spustil tok Zavesti skozi sebe... ne mene, nisem jaz tu bistven ali pomemben - sebe naj spusti k sebi!
Dvigne naj zapornico, spusti naj notranji tok vase, reko, ki jo je zajezil, da ga preplavi tisto, kar bo potem priteklo k njemu, to kar bo prišlo vanj. Kaj pa vem, kaj vse je sebi prikrival!
Jaz pravim, da odriva večino sebe stran od sebe, pa sam zato ne ve kaj ima, ne kdo je. Sebi in drugim!
Tisto (večji del njega) pa še čaka, ker bi se rado nateklo (zateklo) k njemu kot nekaj, kar nikdar ni imelo doma. Ker pač nikjer ni bilo dobrodošlo.
Če pa to sprejme, tedaj vse Izgubljeno najde svoj pravi Dom.
Um je indoktriniran - Telo nikoli!
Telo je zdaj prisiljeno služiti Parazitu, kakršen je naš indoktrinirani Um, ki izkorišča Življenje in ga zlorablja. Ni povezano v enoten tokokrog Življenja in mu ne služi, hoče mu poveljevati, mu ukazovati...
V začetku življenja je otroček = Telo.
Otrok razmišlja s telesom. S telesom čuti! Možgani pa tedaj.... capljajo za njim, se učijo od njega. Učijo se iz izkušenj telesa!
Vse to je že v njem, v človeku, v bitju, jaz nisem prav nič ne prinesel ne odnesel, mu vzel ali ukradel... Samo s prstom nekomu nekaj kažem, ko ga užalim... zato užalim!
No, na nek način kradem. Vedno kradem, kjer le morem in kadar le morem. Od kogarkoli! Toda krasti nekaj od nekoga, ki niti ne ve, kaj vse ima... je to krasti?!?
Približno takole se je gradil moj odnos s svetom:
TAT
Kradel sem. Mnogim sem vzel pa nič vprašal. A nisem jemal le zase, temveč tudi za tiste, ki me niso za nič prosili. Ti ne vedo, da bi bili komu kaj dolžni, niti da so od koga kdaj kaj prejeli; ne vedo, da so še kako dolžni onim, ki se jim še sanja ne, da bi jim kdo kdaj kaj vzel, kaj šele, da bi jim bil kaj dolžan.
Sedaj vračam, kar sem vzel, z obrestmi in večkrat pomnoženo. Pogledam, in še mi ostane:
Jaz sem!
****
Moja Želja se ne prilagaja NIKOMUR.
Nikomur tudi ne dovolim, da bi mi jo omejeval, jo zmanjševal ali me nagovarjal k temu, naj se ji odpovem. Ne prilagaja se Ona drugim - temveč se VSE prilagaja Njej!
Zdaj vem nekaj, česar prej nisem vedel.
Bi radi slišali, kakšna je moja Želja?
OD MOJE ŽELJE SE VESOLJE STRESE
Tako velika je.
Voda je medij, ki povezuje Zavest vsega vesolja! Ta Zavest se uči od vseh in hkrati - vse uči!
Moj Bog pravi, da bi lahko naenkrat dvignil vse zapornice, ki smo si jih postavili v sebi skozi vso zgodovino, Bog ima to moč storiti, da bi lahko zrušil vse jezove hkrati, ki smo jih v sebi zgradili proti Zavesti! In mi se temu ne bi mogli upreti, vsa Zavest bi nas poplavila, nas vse hkrati zalila.
Kako bi to prenesli?!
Nas bi ta Zavest preplavila, nas odnesla, potem bi nekateri plavali še nekaj časa, preden bi potonili - kaj pa potem?
Zato bi jaz raje videl, da je to dejanje naše svobodne volje, da je zavestno in da Zavest ve kaj dela. Naj se zgodi dovolj počasi in naj se zgodi s skrbjo za naše življenje.
Naj ne bo prisila.
Zelo jasno sem si sposoben predstavljati, kaj bi se nam zgodilo, če bi Bog odstranil vse ovire svoji Zavesti, podrl vse zapornice in jezove, ki smo jih gradili sebi. Kajti - obstajajo zelo tehtni vzroki in razlogi, zakaj smo jih postavljali sebi in drugim, te meje, vse ograje, in gradili visoke zidove!
Nismo pa vedeli, da smo hkrati s tem sebe ločili od Njega.
Meni se je enkrat zgodilo. Možgani so odpovedali (leta 1983) in tedaj sem lahko preživel le zato, ker je Telo prevzelo razmišljanje, ko možgani niso bili več sposobni nositi. Telo je mislilo zame namesto glave!
Možgani so bili pa neuporabni.
Če se bo to tako zgodilo Planetu.... ne bo preživel nihče!
In ko se ozrem okrog sebe, vidim da se po planetu zdaj ravno to dogaja. Možgani odpovedujejo.
Mislim, da se temu, kar se je tedaj meni zgodilo v osemdesetih letih, nihče ne bo izognil! To nas vse čaka, to nam je namenjeno. Postali bomo Telo.
Mi SMO Telo!!!
Ljudje smo sužnji civilizacij, jaz pa nisem (več). Odvisen sem od soljudi in od odnosov, ki sem jih ustvaril skupaj z njimi. Odvisen sem od njihovega zaupanja, ki sem ga zgradil z drugimi, in oni do odvisni mene. Nisem pa odvisen od sistemov, ki jih je ustvaril Um, ko je bil brez stika z lastnim Telesom.
Če civilizacija pade, padejo tudi sami! Brez navad ne bodo sposobni preživeti tu, ne začenjati znova.
Zdaj so moji možgani v službi telesa.
Moj Um je v službi Telesa in je presrečen, da je končno našel svojo pravo vlogo.
Mislim s telesom, kot kak dojenček!
Čustvo je misel, misel pa čustvo.
Izkušnje mi pomagajo, da zdaj lahko ustvarim neko zunanjo formo, ki je drugim sprejemljiva, ker so nanjo navajeni. To je forma odraslega človeka. Nanjo je moje okolje navajeno.
Toda, doma jokam pri vsakem filmu, pri kruti novici na dnevniku, pri misli na druge ali kadar poslušam pesem na radiu.
Kralj je v resnici služabnik! In to je zelo rad. Ve, da je to njegova prava vloga.
Ta vloga ga izpolnjuje in ga dela resničnega. Zato morajo možgani biti v službi Telesa in ne narobe, kot smo navajeni.
Zato morajo vlade poljubljati tla, koder hodijo njihovi državljani! Ta tla naj častijo. Kdor pa tega ni sposoben, naj ne vlada.
Nekateri pravijo, da ne potrebujejo Boga in lahko čisto dobro živijo tudi brez njega. Naj poskusijo živeti brez vode, če morejo!