079_EDEN DRUGEMU GROB KRASIVA


Eden drugemu grob krasiva.
Urejava ga in vzdržujeva ga pri živem telesu - in pri živem telesu rože na grob prinašava, drug drugemu svečo prižigava.
Dve ruševini sva, ki se podpirata, druga na drugo naslonjeni, da se ne podreva.

Tam, kjer drugi vidijo podrtijo, midva v njej doživljava vse tiste, ki so tu živeli, se ljubili, sebe in druge sovražili, včasih govorili resnico in upali - preden bi obupali. 
Hišo so obrabili v upanju! Toda, kot sem rekel - v njej so ŽIVELI.

Zdaj drživa te kamne na kupu, ti in jaz, kot bi ne zmogla ali znala popraviti te zgradbe. Toda - saj je nočeva popravljati! Ne izganjati duhov iz njih... 
Kdove kaj bi midva brez njih.

Draga, objemi moje mrtve v meni, tako kot jaz objamem vse tvoje v tebi.
Najini so. Nekoga potrebujejo, da jih bo imel rad, nekdo jih mora imeti rad. 
Bodiva jim Oče in Mati.




Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

083_KRIVIC IN BUČAR - GLAVNA KRIVCA, DA SMO ZDAJ BREZ SVOJE DRŽAVE

036_INTERNACIONALNA DEMOKRATIZACIJA ZAHODNE NOROSTI

008_ZAROTA VELIKIH STARCEV 2 str.