091_NEUMNI MOŠKI

Neumne moške z ogromnim egom naredijo njihove nesrečne in osamljene mamice.

Na svetu je epidemija nerazumljenih mamic. Njihovo možovje so ugrabile njihove mamice in žena ne more do svojega moža, ker je tam že njegova mama,ki se mu je prisesala na dušo, se zažrla v njegove možgane in ga obvladuje.

Moški seveda tega ne ve, in misli, da ga žena ne razume. Njegova mama ga pa zmeri razume! Ko je slabe volje mu skuha govejo juhico.

Zanimivo je to, da se bo žena naučila kuhati natanko takšno dobro govejo juhico svojemu sinu, ko bo ta poročen z drugo žensko, ki pa ne bo znala narediti tako dobre goveje juhice. Razen svojemu sinu, ko bo odrasel in bo poročen s svojo ženo, ki nikoli ne bo mogla do svojega moža, ker v njem že nekdo drugi zaseda njen prostor.

Te, ki svoje sinove uporabljajo kot svoj nadomestni penis in uporabijo za svoje besno maščevanje svetu, ki jih ne razume.

Moški nima lastne pameti, ker so jim jo pojedle njihove mamice, oni so samo mali delegatki svojih nesrečnih mamic, in to počno kot maščevalni in osvajalski pohod po svetu. Praktično je to temelj patriotizmu, kot ga poznamo. Tako, kot so vse diktature duha.

Brez ženskega sovraštva komunizem ne deluje; ženska maščevalnost je pogonsko gorivo za vzdrževanje režima, iz njega se režim napaja.

Zdaj so ti "odrasli" moški, ki sebe rinejo v ospredje in radi ukazujejo, njihovo orožje!

Ko moški posiljuje žensko, v resnici ženska posiljuje samo sebe.

Moški je ženski inferiorno bitje.

Inferioren je zato, ker je brez materinega programa, ki ga "polni", povsem brez orientacije! Predvsem emocionalne, potem pa še brez vsake druge, ker so pri ljudeh emocije tiste, ki nas vodijo. Pa če to vemo ali ne.

Zato "neumni moški z ogromnim egom" v sebi prenašajo materino maščevalnost kot "program", in ga izvajajo kot je napisan. K njemu dodajo samo tehnološke izboljšave, ki pospešijo ali povečajo izvedbo maminega maščevanja (rezultat je večja krvoločnost in več smrti), zato da je mamica zadovoljna z njimi, ko se vrnejo k njim. Če se ne vrnejo - se bo pa mamica še za to maščevala! Dogradila bo sistem in vanj položila še novo informacijo o tem, za kaj se je vredno maščevati in "darovati življenje". In potem, jasno, izkazovati hvaležnost zaslužnim, torej tistim, ki so darovali svoje življenje.

Korakanje s puško v roki in parade (nosila bom rdečo zvezdo!) so mamicam všeč. Prikazujejo mamicam, da niso zaman trpele, ker jih bo nekdo maščeval.

Medtem ko moški svoje lastne Volje nima, s katero bi si izboril svobodo misli in odločanja. To pa zato, KER NIMA SVOJE ŽENSKE, temveč ima samo incestualni odnos s tujo! To pomeni da je zanj edini sogovornik ponotranjena "bolečinica njegove mamice" in to v kaj jo potem transformira v javnem življenju. Na druge pozabi, nase pa tudi. Mirno lahko rečemo, da njega ni, ker igra vlogo.

Tako je moški poročen z lastno materjo in njenim skritim navodilom - doživljenjsko!

Predisponiran za Revolucijo in za ustvarjanje diktature.

Da bi moški bili samostojna bitja, ki so sposobna komunikacije z žen(sk)o, bi morali najprej vedeti kaj pomeni imeti rad in tega pojma (imeti rad) ne zamenjevati z odvisnostjo. Imeti rad heroin in biti patriot, ker imaš rad domovino (kulturo, civilizacijo... vse to so mamini proizvodi!), pomeni približno isto.

Namesto tega so moški emocionalno in drugače odvisni od svojih mamic.

Slovenec pa od Kulture. Ta je itak njegova simbolična mamica, nesrečna kot zmeraj.

Tudi ko si moški najde žensko, družico, prijateljico... je v glavi še vedno pri svoji mamici! To je tipičen slovenski (pa ne samo slovenski) vzorec.

Odnos moškega z žensko je pri nas zamaknjen za eno do dve generaciji.

Žena nima svojega moža, ker ga ima njegova mama. Če se spravi v boj zanj, da bi ga dobila, se spopada z njegovo mamico v njegovi glavi in - NIKOLI NE ZMAGA.

Mamica je vedno močnejša.

Zato se usede svojemu sinu na glavo. Ugrabi mu dušo!

Tako ji njen sin ne bo mogel uiti drugam, k drugi, in bo vedno le njen. Njen mož nikoli ni bil resnično njen. Davno ji je že ušel, toda njen sin ji ne bo.

V resnici se ženska maščuje sama sebi. Zamaknjeno za eno do dve generaciji!

Ne vidi pa tega, da je to ena in ista ženska in da ponavlja isti vzorec, ki si ga je sama nastavila nekoč davno, pred davnimi časi, kajti človeška zgodovina je zgodovina ženske nesreče. To njeno trpljenje je zgradilo vse kulture in civilizacije. Jih potem branilo, jih ohranjalo, jih porušilo in začenjalo znova.

Ta vzorec obnašanja deluje že vso človeško zgodovino.

Kadarkoli grem v mercator, me blagajničarka vedno nadleguje: a pika-kartico mate?!

Nimam pika.-kartice in je nočem! Potem me nagovarja: a pa je ne bi vzeli? Veste, se vam splača....

Dokler nisem začel uporabljati izgovora: Ne, ker ne pusti mama! - ni bilo miru.

Ko pa sem v pogovor z blagajničarko vtaknil mamino prepoved, je bilo pa takoj vse v redu.

Kaj ne vidite? "Mama mi ne pusti" je vrhovni zakon Vesolja!

Če rečeš "ne pusti mama" te nihče več ne vpraša zakaj, ker je vsem takoj jasno: zato ker ne pusti mama.

Vse kulture na planetu je ustvarila ženska.

Civilizacijo je ustvarila ženska.

Moški so samo njen penis, in kot tak odtujeno žensko sovraštvo, ki se izraža kot nasilje. Vsako odtujeno (izposojeno, tuje...) sovraštvo se pokaže kot nasilje!

Največje nasilje je pa zato, ker nosilec tega sovraštva sploh ne najde pravega lastnika, ki je naročnik, pošiljalec sporočila in naloge (mafijsko: "il mandante"). Tako moški pobijajo tuje ženske in otroke, tuje starše - namesto svojih.

Država pa stremi za tem, da se družinsko sovraštvo ne prelije znotraj družbenih odnosov in preraste v državljansko vojno. Zato ga raje "izvozi" prek meja države! Najraje v drugo kulturo.
Razen pri komunistih! Oni nimajo problema s pobijanjem lastnih ljudi.
Revolucija je "fake" edipalizacija. V tem bednem masovnem poskusu vnaprej propadle edipalizacije, komunist ubije očeta (carja, kralja, Boga, prejšnjo avtoriteto....), nato pa še brate. IN potem sebe ime uje "zmagovalec". Mi smo zmagali! Tako se izražajo, ko jih vprašaš, kje je pravni sistem?! Kakšen pravni sistem neki - mi smo zmagovalci!!!

Potem se to imenuje "domovinska vojna" in je fake-razreševanje Edipovega kompleksa tam, kjer se ta sploh ne more razrešiti. Ne na ta način.
Ampak to je tudi namen! Prikazovanjue igre kot resnice.

Poteka pa  v imenu obrambe vzorcev, ki sicer pohabljajo ljudi doma zaradi vzgojnega vzorca in navad ljudi. Zaradi "kulture". Zaradi vere.

Patriotizem je pa, enostavno povedano, mistifikacija naše samomorilnosti, ki jo ohranjamo kot vzorec, ki ga dvignemo do najvišjih vrhov človeškega brezuma, brezupa, nerazsodnosti. Zato pa se ljudje žrtvujejo za "višje cilje"! Strga se jim in potem mislijo, da so našli svoj smisel: ubijejo se. Žrtvujejo se.

****

Ves svet je v bistvu ena sama ŽENSKA, ki se že ves čas maščuje sama sebi.

Moški današnje družbe praviloma delujejo kot poslančki svojih nesrečnih mamic. Ko govorijo v parlamentu, ta skrita naročila kar brizgajo iz njihovih govorov! V parlamentu je poplava.

Socializem je izdelal samohranilke (te so največja pridobitev socializma!) in one so glavno kučanovo volilno telo, ker predstavljajo pogonsko gorivo režima, ki njihovo maščevalnost in bes uporabi za svojo maščevalno politiko proti polovici lastnega naroda! Gospodariti pa ne zna, saj končno to tudi ni njihov cilj in namen.

V Jugo- socializmu so samohranilke epidemični pojav. Feministke so goreče socialistke in  ne izdelajo odnosa z nasprotnim spolom, ker to niti ni njihova "intimna želja". Njihova intimna želja je maščevanje. Zato ni čudno, da imamo ženske sodnice, ki lepo, da ne rečem pošteno(!) sodelujejo z režimom!

Otroci samohranilk so nesamostojna bitja brez odgovornosti (tako kot pleme mladih Jankovićev!), ki dolgove naredijo, jih pa ne vračajo in ne prevzamejo odgovornosti zanje.

Potem pa to postavljajo za vzorec družbenega obnašanja! Slavijo vzornike, ki se požvižgajo na pravico, poštenje, na zdravo in normalno poslovanje.

Družba, režim, država... jim pa pri tem dajejo potuho. Odpisujejo jim dolgove, jih omogočijo stečaj... zavaruje jih kjer jih le more.

Tožbe zastarajo na sodiščih, se izgubijo... nanje pozabijo.

Značilnost dikatorjev je ta, da obožujejo svojo mater (tako kot Cerkev!), hkrati pa žalijo, izkoriščajo, ponižujejo in trpinčijo vse ženske (tako kot Cerkev!).

To je tipčen psiho-vzorec sicilijanskega mafijskega šefa.

V resnici mafijo vodijo ženske. 
Matere so "il mandante". One ustvarijo mafijsko kulturo, jo varujejo (razširjena družina!) in jo ohranjajo s tem, da postavijo drastična pravila znotraj famiglie, s tem skrbijo, da jo vedno spoštujejo. Sicilijanska mati postane mitološki lik že za svojega življenja!
Oboževana prav tako, kot je oboževana pri Slovencih oboževana Kultura, ki je pri Slovencih v vsem slika cankarjanskega (vorančevega) "materinega trpljenja".

Edini upor proti takšni bedasti predstavi "matere" je pa LGBT. 
Kako povedno!
Lezbijstvo. Homoseksualnost, kot odgovor na materino aseksualnost! Edino to se temu upira tako, da si ustvari svojo kulturo, v kateri se vsi fukajo z vsemi. To je nova mitologija Zahodne civilizacije.

****

Moški je nesamostojno bitje.

Zato je smešno iz moških ust slišati, kako smo si, kot narod(!), leta 1991 "izborili samostojnost in neodvisnost". Dovolj bo, če pogledamo, kakšna je ta naša samostojnost in neodvisnost v do grla zadolženi državi.

Ki je nesposobna odraslega razmišljanja ter organiziranja same sebe na način, da lahko (pre)živimo z lastnim delom.

****

Edipov kompleks predstavlja po Freudu konflikt med sinom in očetom, ki se odvije znotraj družine in v odnosih, ki konflikt prenesejo brez ubijanja in maščevanja.

Če ga ne, potem se ta konflikt simbolično ponovi zunaj družine, najraje prek meja države (izvoženi konflikt) kot "osvobodilna" vojna.

V tem primeru se ga mistificira, slavi, časti, občuduje... Po vojnah se delijo medalje!

Družina je presrečna, da je sin šel posiljevat tujo mater, namesto svoje, tujo sestro in ne svojih, da je zaklal tujega očeta in ne svojega! zato so mu domači hvaležni in ga slavijo kot junaka.

Potem so očetje in matere ponosne, da je znal materino maščevanje uporabiti za "koristno" stvar in ga je nesel drugam.

Sin ima potem travmo. Ampak temu je medicina nadela svoje ime in oni že vedo, kako s tem ravnati. Imajo protokole za vsak primer posebej!

****

Konflikt v družini se razrešuje tako, da se moški potomec upre očetu preprosto zato, ker išče svoj prostor pod soncem. Povsem upravičeno in pravilno! Na ta način se odnosi v družini uredijo na novo.

Brez te izkušnje družba ne napreduje in mladi capljajo za svojimi dedi. Tako je to pri nas, zato naša družba nazaduje.

Potem pa te izkušnje iz lastnega doma, iz družine, kjer se praviloma ne pobijamo, prenesemo v družbeno življenje in s tem odnosom določamo vse prihodnje odnose, ki vladajo v družbi.

So pa izjeme, recimo komunistična revolucija je takšna izjema.

Revolucija je simbolični Edip, zato pa fake - razreševanje Edipovega kompleksa, pri čemer je domobranec samo sinonim za sovraštvo do lastnih bratov.

Zato - kako veš, če ti komunist laže?! Če govori o spravi, potem laže. Bistvo komunizma je rano v tem, da ti brat postane sovražnik, ko brani očeta pred tabo. Tvoj načrt iz Manifesta pa je (pri lažnem razreševanju Edipa), da bi očeta ubil in ga nadomestil!
Vsebinsko si še vedno otrok. In slab gospodar. 
Zato - tiran! 
Ko ubiješ očeta diktatorja, zasedeš njegov položaj in postaneš, kar si ubil.

Očetovske prepovedi sinu in postavljanje določenih omejitev, denimo tale, da pač ne more imeti vsega takoj in da je treba delati ter se truditi za realizacijo želje, ne pa samo jemati od tam, kjer je - za našo komunistično podloženo družbo, ki temelji na nerazrešenem Edipovem kompleksa doma in v sovraštvu do brata - no, te prepovedi pri nas ne veljajo, ker nič ne štejejo! Ni jih.

Ta družba že desetletja proizvaja  razvajene, nesramne in neodgovorne potomce, ki ne ogrožajo starejših generacij, ne iščejo konflikta z njimi (kar je totalno abnormalno!) temveč se spopadajo horizontalno, med brati. Medtem, ko starci pri tem uživajo in jih ščuvajo ene na druge.

Razreševanje Edipovega kompleksa, ki se izraža kot zdrav konflikt med očetom in sinom znotraj Abecede Edipa v družini, pomeni vgradnjo zdravega vzorca v osebnost. Sin postane moški, odgovoren in skrben.

Koliko takšnih pa imamo mi v parlamentu? Odgovornih, skrbnih?
V parlamentu, ki ga volimo, lepo prosim!

Koga pa mi sploh volimo? Sovraštvo?

Jaz vidim le male mamine maščevalce v parlamentu.
Zmagovalce volitev s krvavimi očmi, ki bi radi nekoga ubili. To vidim, drugega pa ne vidim. Samo takšni vladajo pri nas.

Drugim in drugačnim "delegatom" mamice samohranilke ne dajo svojega glasu, ne zaupajo jim,  da jih bodo pravilno zastopali in jih maščevali.

Pri izvedbi razrešitve Edipovega kompleksa to navadno pomeni, da bo v nadaljevanju sin postal oče in bo imel lastno družino,za katero bo skrbel in v kateri bo lahko nadaljeval konflikt z otroci, ko bodo ti rasli in zahtevali svoj prostor pod soncem. Jasno, da se bodo upirali, če niso zatolčeni ali slaboumni.

Predvidoma bo ta konflikt za pametnega očeta virus v blažji obliki, kot ga je bil deležen sam v sporu z lastnim očetom.

Brez tega konflikta - ni napredovanja v družbi!

Brez konflikta med generacijami -  družba ne napreduje! 
Pri nas smo te konflikte zaradi diktature preskočili. Kot družba smo v zamudi za kar 3 generacije! 
Tri generacije zdravih konfliktov, ki posodabljajo Svobodno Voljo v družbenih odnosih in postzavljajo zdravo pamet na položaj, z njega pa umikajo stare štore!

Mladina se postavlja z ikonami s podobami komunističnih klavcev, ki so bili in so še vedno idoli njihovih staršev, dedov in pradedov. Pri tem blebetajo iste parole, ki so jih uporabljali nekdanji revolucionarji in sedanji zaslugarji. Ponavljajo njihovo sovraštvo za njimi in ga privzemajo za svoje. Kar samo dokazuje, da so nori in nesamostojni. In da je ta družba nora, ker ubija samo sebe.

****

Odgovorna oseba praviloma skrbi za svojo družino.

Zdaj pa sveta ne spreminjajo normalni v normalnega, in zato namesto njih svet skokovito zavzemajo možače!

LGBT, pomehkuženi in poženščeni moški (hej, feministke izgubljate svoj "penis"!) hočejo ukazovati in so se prebili v politiko, kjer pišejo zakone po svoje! Ti bodo veljali za vse enako.

In kaj delajo feministke zunaj parlamentov, na terenu?

Feministke vabijo nadomestne kurce iz arabskih dežel, ker lastnih doma nimajo več, saj njihovim otrokom kurci doma ne rastejo. Zato pa potrebujejo arabske-muslimanske penise, da zanje zavzemajo EU!

Tako se maščujejo, posiljujejo, režejo vratove in namesto njih podstavljajo bombe v diskoteke. Vse to delajo zanje in namesto njih. One so tačas čiste.

Feministke tako ostanejo "humane" in samo branijo "človekove pravice".

Feministke to delajo, lepo prosim! Jaz ne krivim kače, ker piči, krivim tistega, ki mi jo je vtaknil pod pouštr pri meni doma.

Kaj sledi temu? Pri pomanjkanju pravega očetovskega lika, ta lik fake-očeta prevzamejo kurčeve možače.

Torej, naj zdaj Edipov kompleks in njegova razrešitev poteka na nivoju moški potomec proti svoji materi? Ne več sin proti očetu?

In hčerka (ne sin!) proti Materi, ki je postala nadomestni oče?

Tole slednje pravzaprav pomeni, da gre za boj matere proti bodoči materi. Mar se nov vzorec postavlja takole:

Sin se boji, da mu bo mater lizala druga ženska in se zato da operirati v žensko, da jo bo lahko on lizal?

Olimpionik, desetero-jebec Bruce Jenner, tako postane Caitlyn Jenner! Deset disciplin je obvladal v nulo, da je dokazal moškost. Saj je premagal vse, ali jih ni?
In je pristal na enajsti.

Pazite, dragi moji, bistvo ni v obliki (v formi) ki jo privzema neka druga energija z nasprotnim predznakom od forme, v kateri se prikaže in kot smo nanjo sicer navajeni. Bistvo energije in njenega predznaka je V NJENI VSEBINI.

Kaj pomeni, če ženske energije v ženskem telesu sploh ni in jo nadomesti moški skrit v žensko?!

Ki je samo videti "žensko", po vsebini je pa moški?
Pomeni konflikt sina (hčerke) z materjo, ki je moški? Čestitam za novo Abecedo odnosov! Le kdo jo bo znal prebrati!

Da ne rečem, da človek (karkoli že je po spolu, ali pa se odloči, da bo brez njega) izzove konflikt s samim seboj - proti sebi!

Ko človeštvo zaplete abecedo, je abeceda zapletena.
Nič ni več enostavno, vse je "useglih". Vse postane "useglih" zato, da bi bilo bolj enostavno, ali pa vsaj videti enostavno! Pa ni.

Polarizacija okolja, naroda, človeštva, ločitev med ljudmi.... je posledica nemoči, da bi brali črke te Abecede, ki nas obdaja.
Stvarstvo je Abeceda!

Seveda je najlaže potegniti črto in se odločiti za neko masovno gibanje, v katerem prevladuje histerija, ki na hitro opravi s sovražnikom. In potem ga ni več?! Napaka!

Moderno človeštvo je tempirano na efekt. In največji efekt dosežeš s pobijanjem ljudi.
Počasi gradiš dogodke v smer, da se bodo pobili med sabo; potem rečeš, da se je "samo zgodilo".
Ker je efekt samo trenuten, ga je treba večkrat ponavljati in poseg je zato vedno bolj sadističen in privoščljiv, podprt z medijsko gonjo proti navideznemu vzroku, ker diktatura ne deluje tako, kot si jo je ljubljeni diktator zamišljal. 

****

Ideologija in religija sta program.

Program so tuja čustva iz neke druge izkušnje in nekega drugega časa.

Ne tvoja, moja, njegova, njena čustva.... iz našega časa! Naš čas ni naš, je še vedno njihov.

Ker je program - program, nanj ne moremo vplivati.
Kako naj pa popravljam tuja čustva in izkušnje, če nimam svojih, ne pravice do njih?! Preveč sem zaposlen s prilagajanjem sebe programu, zato ga ne morem spreminjati. NIMAM SVOJE IZKUŠNJE. Udinjam se programu (manifestu, dogmi....) služim mu in tako vladam drugim. Drugi pa meni!

Tako tudi družbe ne morem spreminjati in je prilagajati sebi. Moram jo prilagajati njim! In sebe moram prilagajati njim.

Lahko spreminjam le svoja čustva, tako da jih, prvič sploh, v lastnem življenju doživim.

Govorim o svojih zatajenih čustvih iz mojega otroštva, ki so v meni še živa. Živa, a zatajena!

Čakajo me v upanju, da se jih bom spomnil in povabil k sebi v moj čas! Saj bi jih, če bi bil ta čas moj! Ampak ni moj, ker mora biti tuj.

Jaz pa svoja resnična čustva ignoriram, da bi slavil tuje zablode in izpolnjeval nekaj tuja navodila. Da bi posvajal tuje programe, tuje verovanje, njihove upe, meni tuje namene... kdovekakšne in kdo ve zakaj le, saj zaradi mistifikacije ideologij, religij in neštetih filozofij in prepričanj... sploh ne pridem do vzrokov zanje. Nimam dostopa, ker režimi brišejo arhive in potvarjajo resničnost.

Družba je svoje laži skrbno zavijala v celofan in zdaj predstavlja laž za resnico.

Živeti tuje izkušnje pomeni živeti s predsodki. Hkrati to pomeni ne imeti vpliva na svoje življenje.

Nekdo nam je ta program vdelal, nam ga vsadil, potem ga je ponavljal toliko časa, da smo ga sprejeli kot svojega. Drugega nimamo.

Edinega, samo tega..... (Islam, komunizem, krščanstvo, LGBT - vse to je program!) in tega zdaj družba izvaja, ga vzdržuje z izgovorom, da je svobodno verovanje v karkoli in kjerkoli območje "človekovih pravic", ki so nedotakljive!

In vse to samo zato, ker nas je strah alternative!

V bistvu družba vzdržuje lastno norost in pri tem misli, da je biti nor - človekova pravica!

Alternativa temu je pa SVOBODA.

Svoboda  duha in telesa in Svobodna Volja kot vodilo Življenja.

****

Samostojnost in neodvisnost sta najbolj zlorabljeni besedi zdaj v Sloveniji.
V človeka je treba investirati, in kadar investiramo v človeka, investiramo vanj svoja čustva. Denar je samo simbol!
Naš odnos do denarja govori, da imamo z denarjem odnos do simboličnega instant boga, ki nam služi v odsotnosti pravega Boga.

Če pravimo, da nečesa ne moremo, ker za to ni dovolj denarja.... to samo pomeni, da nam za človeka (in poseldično za človeštvo!) ni mar. Pomeni tudi, da nimamo dovolj čustev, ker ne čutimo pripadnosti, skrbi za človeka, da nismo prizanesljivi do tistih, do katerih bi morali biti prizanesljivi.

Smo pa zelo prizanesljivi z nekom, ki ga niti ne poznamo. Kaj to govori o nas?!

Navadno smo pa zelo prizanesljivi s temi, ki nas ubijajo in mučijo. Smilijo se nam! Če izgubijo službo, jim prec zrihtamo novo, še bolje plačano kot prej, tako zelo se nam smilijo, da ne bi reveži ostali brez dela. Če že morajo zapustiti politiko in z njo mehek sedež v parlamentu.

Postavljamo morilcem spomenike, slavimo idiote, ki nadaljujejo njihovo politiko, dajemo jim dobre pokojnine in smo jim tako ali drugače hvaležni. Zakaj pa ne bi bili?! 
Saj ubijajo za nas.

****

Ni treba biti dober in prizanesljiv do vseh. Pustimo druge ljudi pri miru!

Izberimo si nekoga, enega, tistega, ki bo nas izbral, pa ga postavimo sebi za temelj našega odnosa in človečnosti, ki bo rasel na principih, ki sem jih napisal v pesmi na dnu tega zapisa!

Gotovo se ti odnosi ne bodo zgradili na brezbrižnosti, ignoriranju ali vsiljevanju sebe drugim. V sedanjem svetu je na žalost manipulacija prevladujoč odnos. Človeštvo je infantilno v tem pogledu, infantilno pa je zaradi "fake" odnosov, ki sem jih opisal v tem tekstu.

Strnjeno je vzrok tale: Ženska se maščuje sama sebi!

Gre za "self-hatred", za njeno sovraštvo do same sebe. S tem se nihče ne želi srečati, s tem dejstvom se nihče ne spopade, vsi prej klecnejo. Da klecnejo je videti iz ogromnega števila teorij, ki jih Intelekt sveta izdela in so vse en kurc vredne, ker se avtorji bojijo dregniti v to osje gnezdo! Laže je imeti teorijo in jo prodajati ljudem kot prazno upanje.

Sovraštvo do sebe, ki ga Ženska s sebe posploši na človeštvo, se izrazi skozi civilizacijo in skozi kulturo, ki ubija samo sebe. Ta civilizacija degenerira!

Tolikšno moč ima Ženska! Da ubija s civilizacijo, ki sebe ubija.

Če lahko ubije, potem lahko tudi rojeva.

Pa recimo, da obstaja v ozadju vsega neka energija te Materine Zavesti, en Njen del, ki dvomi. Upira se združitvi z Zavestjo Boga Očeta!
Želi biti samostojna, ostati maščevalna, hoče ostati z Luciferjem, ker ne želi ravnovesja v Vesolju temveč prevlado. Rada ima manipulacijo z otroci, predvsem pa se hoče maščevati!
Kaj ima Življenje od tega?!

Ta energija, je samo fragment Matere!
Tako, kot so dvomi v nas samo fragmenti Teme, torej naše (ne)Zavesti, ki se še upirajo Svetlobi.
Jaz teh fragmentov ne mislim prepričevati naj objamejo Življenje in živijo, ker poznam dovolj ljudi in bitij (moške in ženske in tudi živali), ki si želijo živeti!
V tem Stvarstvu je Planet tisti, ki se je odločil za nas. In Planet hoče živeti.

V Telesu smo iz iz Matere (Materije). Ko smo del tega Planeta, se odločamo tako, da Telesu/Planetu zaupamo, ker verujemo, da smo to mi!

Vsaj tisti, ki prihajamo sem brez fige v žepu smo takšni. Tu smo zato, da bi tu tudi ostali, ker je tu naš pravi Dom! Vemo, da bo Dom poskrbel za nas.

Če pravi, da mu je Življenje milo - je tudi meni moje Življenje milo.

S Telesom hočem živeti, ker mu pripadam in k njemu spadam. Z možgani, ki so napolnjeni s prazno slamo in tujim mlatenjem, pa smo nekje drugje in bi zato najraje kar umrli in izginili v breztelesne dimenzije, kjer je baje lepše od tega trpljenja tukaj.

Le da tam ni ABECEDE!

In prav to pomanjkanje abecede v breztelesnem svetu zdaj ubija Volje!

Abeceda Manifestacije je Abeceda tega Stvarstva.
Tu se je sestavila iz črk, ki izkustveno nekaj pomenijo! Pomenijo pa zato KER NAM POMENIJO!
Tako nam Stvarstvo dovoli komunicirati s sabo! Mi lahko komuniciramo z njim, in s samimi sabo, ko komuniciramo s Stvarstvom v sebi.

V Nebesih nimaš s kom komunicirati. Tam nas (vsakega od nas) pol manjka. Pa se tako Tam nimamo za kaj opreti, ker je Tam VSE - VSE.

Praktično so sami usegliharji, vsi na kupu.

Zato je svet tukaj zdaj zmeden, ker jih vsi posnemajo. Mislijo, da je tisto Tam nekaj vredno!

Vesolje je še bolj zmedeno od tega tukaj, pravzaprav je Zemlja otok Pameti vesolja, ki še drži skupaj in vztraja.

Ma, jebeš nafilane možgane, Telo je tu in je stabilno v svojem znanju. Gotovo je v svojih izkušnjah in jaz sem gotov v Njem.

Peščena ura se bo obrnila in Telo bo razmišljalo, ne možgani. Ne tisti možgani, ki so napolnjeni s tujimi mislimi, tujimi načrti, tujim maščevanjem, tujimi idejami, tujimi izkušnjami in nameni....

Intelekt sveta, ki je ločen od Telesa, bo nemočno obležal in nič ne bo od njega. Popolnoma bo neuporaben.

To govorim iz lastne izkušnje.

Če sem jo jaz lahko preživel, jo bodo tudi drugi, še posebno zato, ker bodo vsaj vedeli kaj se jim dogaja. Jaz tedaj namreč nisem, meni je bilo novo in prvič.

In še pesem za konec:

KAKO NAREDIŠ ČLOVEKA
Ne rodiš ga!
Vsaj ne tako
kot otroka.
Najdeš ga odraslega
in ga posvojiš,
vzameš za svojega.
Potem ga opazuješ...
tako kot bi pazil
otroka.
Njegove napake
mu ne šteješ v zlo,
enako kot pri otroku -
daš vse kar imaš...

Medtem se zgodi,
da omagaš
in rodiš otroke...
Dobiš otroke
in potem jih imaš;
ko zrasejo - so otroci!
Ljudi je treba šele narediti
in z nami odraslimi
se nihče ne ukvarja.

Nas
ne moreš imeti
za norca
tako,
kot imaš
otroka...

Pravi ljudje naredijo človeka!
Vzamejo si čas
in ga naredijo.